četrtek, 09. maj 2019

Pred petimi leti.

... sem trepetala, a z močno voljo in dobro ekipo ob sebi :), zmagala. Zmaga nad samim seboj je vedno najslajša in prinese največ. Mene je obogatila z lepimi spomini, nepozabnimi doživetji in neprecenljivimi izkušnjami.

                                                                                                           ♡

http://petrainpika.blogspot.com/2014/05/dan-d.html


petek, 12. april 2019

Stenska ura.

Stenska Ura gre vedno naprej. Toda v resnici ne gre nikamor, ker je pritrjena na steno. Naprej gre čas, ki ga kaže. Čas začne včasih teči, včasih pa se čisto ustavi. Kadar gledaš zanimiv film, čas res hitro teče, ko pa čakaš na svoj rojstni dan, se čas kakor nalašč ustavi, da bi te razjezil. Nihče v resnici ne ve, kaj je čas - vsaj nihče ga še ni videl, zato je morda bolje, da o njem ne govorimo več.
Stenska Ura je prava nečimrna lepotica. Okoli vratu ima kravato, ki se ji reče nihalo. Z njim bahavo maha levo in desno. Krasita jo tudi verižici z utežmi. Ura pravi, da sta nujni za delovanje mehanizma, a najbrž ju nosi samo zato, da bi bila videti lepša. 
Na nos ima Ura pritrjena kazalca: mali kaže ure, dolgi minute. Kazalca se vedno vrtita samo v eno smer. V nasprotno smer se jima ni dovoljeno vrteti, saj bi se tedaj tudi čas začel vrteti nazaj. In potem bi se ljudje začeli sprehajati zadenjsko, pa tudi avtomobili, letala in vlaki bi se premikali samo nazaj. Človeka spreleti groza, če pomisli, kako neprijetno bi bilo šele jesti in piti! Vladala bi prava zmeda. 
Za to, da se kaj takega ne bi zgodilo, je zadolžena Urina nadzornica Kukavica, ki živi za majcenimi vratci čisto na vrhu Ure. Budno pazi, da Ura ne bi uganjala kakšnih norčij. Dvakrat dnevno prileti na plan - opoldne in opolnoči. In tedaj zakuka, se za vsak primer razgleda naokoli in ... se spet skrije za vratci. 
In Ura spet mirno tiktaka: TIK TAK, TIK TAK. Kakor da bi nam hotela povedati, da je vse na tem svetu tako, kot mora biti, in da bo tako tudi ostalo. 

(Kęstutis Kasparavičius, Kratke zgodbe)




Na tega nadvse zanimivega litovskega pisatelja in ilustratorja sem naletela čisto po naključju. Z Brino sva bili v knjižnici ravno na mednarodni dan knjig za otroke, to je 2. april, ko je bil ta pisatelj posebej predstavljen kot pisatelj za otroke. Ob prebranih le nekaj straneh njegove knjige, sem takoj ugotovila, da zna biti pisatelj zanimiv tudi odraslim. In nisem se motila. Očaral me ni le slog pripovedovanja, pač pa tudi ilustracije, ki jih lahko občudujemo ob vsaki zgodbi. 

Vsaka zgodba je posebna. Pa ne posebna na način, da te navduši ali zabava. Nekatere so prav zelo preproste. A kljub temu bralca premami, da jo prebere do konca. In mogoče je ravno v tej preprostosti čar, da knjigo ne odložiš po prvi prebrani zgodbi. 

Priporočam v branje. 

petek, 29. marec 2019

Prebiti led.

Dolgo me ni bilo. Tako dolgo, da sem kar nekaj časa razmišljala, kako sploh napišeš novo objavo. :) 
Torej, predolgo. 

Kar nekaj stvari se je od zadnjega javljanja spremenilo - tamala rase, tamala na štirih tačkah ostaja ista (mogoče se celo malo "krči" :)), delovno mesto se je spremenilo, številke, ki prikazujejo starost (in tiste, ki merijo težo :)), so se spremenile, število las se je pri nekomu zagotovo zmanjšalo, pri nekomu pa predvsem povečalo število sivih las, število potovanj in s tem povezanih nepozabnih spominov se je spremenilo, naš domek, po temeljiti prenovi, izgleda drugače, ... Ma ni da ni. A nima smisla, da pišem o spremembah, ki so itak edina stalnica v življenju in prav je tako. Pomembno je, da bistvo ostaja isto. Da smo skupaj in se imamo fajn. To je to. 

Kaj počnemo, kako se imamo, kakšne plane imamo in kako razmišljamo, pa v kakšni od naslednjih objav. 

Tako, led je, po skoraj triletnem blogerskemu molku, prebit. Če si se bralec, po rahlo neposrečeni prvi objavi po dolgem času, uspešno prebil skozi skopo besedilo, te vabim k prebiranju moje naslednje objave. Ki bo, upam da, prej kot v naslednjih treh letih in upam da, bolj zanimiva in posledično bolj berljiva. :) 

Vam maham in želim krasen vikend,
Petra. 

sreda, 31. avgust 2016

Vse najboljše za 4. rojstni dan.

Na rojstni dan se pa ne sme pozabiti. Naj bo prva objava po 10 mesecih (!) obarvana z rojstnodnevnim voščilom in željo, da naslednjo objavo spišem prej kot v 10ih mesecih. :) 

Grozna sem, vem. Ampak, porodniški DOPUST, kot se "zadeva" imenuje, še zdaleč ni DOPUST. Ne vem, zakaj in od kot tako ime. Sem bila naivna in mislila, da bodo objave kar deževale, saj bom itak doma, na porodniškem DOPUSTU. Napaka. :) 
Zdaj sem že nekaj časa nazaj v službi in nisem več na "dopustu" :), tako da je časa še manj, ampak želja, da blog živi, je velika. Tako da se bo potrebno kdaj usesti tudi na razmetan kavč, pozabiti na umazano posodo v kuhinji in gore oblačil, ki jih je potrebno oprati ter pustiti prstom, da spišejo zgodbo.


Ponosna na 253 objav, 
hvaležna za 146.628 ogledov, 
cenim vseh 764 komentarjev
 in se zahvaljujem vsem 27 spremljevalcem.