nedelja, 30. september 2012

Kava + medenjaki + debeli štunfi.

Jp, septembra bo konec. Ponovno je odbrzel s svetlobno hitrostjo. Nova objava po doolgem času. Kot sem že v naslovu napisala - kava, medenjaki in debeli štunfi. To je trenutno na sporedu. :) In prav paše v takem sivem, turobnem dnevu. Brez slabe vesti zavzeti kavč, z omare potegniti debele, mehke zimske nogavice in preprosto prelenariti dan.
Danes je tudi idealen dan, da nadoknadim zamujeno na blogu. September se je začel odlično. Z dopustom, ki sva ga s Tinetom težko, težko dočakala. To je bil dopust v pravem pomenu besede. 9 brezskrbnih dni. Ležanje v viseči mreži, z možgani na off, z dobro knjigo v roki in čudovitim pogledom na morje. Letošnja destinacija je bil otok Murter in mikrodestinacija kamp Slanica --> http://www.murter-slanica.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=66&Itemid=37. Kamp lahko ocenim kot odličen. Top lokacija, urejene parcele, toaletni prostori vedno čisti, ... Priporočam! :) Najini dopustniški dnevi so bili sproščeni in umirjeni. Večino dneva sva preživela na najini parceli, skriti med borovci in ja, še enkrat moram povedati, s čudovitim pogledom na morje. :) Se strinjate? :)




Prvič sva peljala s seboj tudi kolesa, kar se je izkazalo kot odlična poteza. Moje belo, rožnato kolo me je pripeljalo na plažo, s kristalno čistim morjem turkizne barve, do trgovine, kjer sem nakupila vse potrebne sestavine za kosilo in nenazadnje za ogled mesta skozi ozke, morske uličice. Na kolesu se  nisem počutila kot turistka, ampak kot, da pripadam temu morskemu mestecu, ko sem spretno vijugala med uličicami s polno košaro dobrot. :) Ja, odličen dopust je bil!
Nekaj fotografij, ki jih je napravil Tine, pa si lahko ogledate s klikom na povezavo http://www.behance.net/gallery/Island-Of-Murter/5187389




In september se je tudi končal odlično. Z veliko mero ljubezni. S poroko mojega bratranca Tadeja. Večno zvestobo sta si obljubila tako civilno kot cerkveno v njunem domačem kraju. Čeprav smo se dobili že dopoldne, je dan minil hitro in v prijetnem, domačem vzdušju. Na poroki sem v roke prijela tudi fotoaparat, saj me je Tadej, že pred časom prosil, če bom lahko, poleg uradnega fotografa seveda, kakšno fotografijo posnela tudi jaz. In ni mi bilo težko. Ravno nasprotno. Z veseljem sem fotografirala zbrane svate, poročne detajle in seveda glavni zvezdi, nevesto in ženina. Posnela sem kar nekaj dobrih fotografij. Nekaj portretov in nekaj detajlov (slikanje le teh naravnost obožujem!:))
Zaključim lahko, da je bila to poroka dveh, ki sta si to resnično želela in ki sta svojo večno zvestobo želela potrditi in začeti skupno pot pred sorodniki in prijatelji.

Naj današnjo objavo zaključim s pesmijo, ki sem jo danes že večkrat poslušala (ker je res dobra) in bo lepo zaključila zgornjo objavo.

http://www.youtube.com/watch?v=ViqCO35OfNU




sreda, 5. september 2012

Dežni škorenjčki.

Za našega sončka ...





Včasih se nas polasti občutek žalosti, ki ga ne moremo obvladati. Spoznamo, da je čarobni trenutek tistega dne že minil, mi pa nismo storili ničesar.
Prisluhniti moramo otroku, ki še vedno živi v nas. Otrok ve za čarobne trenutke. Njegov jok lahko zadušimo, a nikdar ne moremo utišati njegovega glasu. 
Bodimo pozorni na tisto, kar nam govori otrok. Nikar se ga ne sramujmo. Ne pustimo, da bi se česarkoli bal.
Če se ne rojevamo vedno znova, če vselej znova ne gledamo na življenje z otroško nedolžnostjo in navdušenjem, nima več smisla živeti. Če ne izgubimo stika z otrokom v sebi, ne bomo nikoli izgubili stika z življenjem.

(Paulo Coelho)

torek, 4. september 2012

September.

Ne morem verjeti, da smo ponovno obrnili list na koledarju in da na njem piše september. Poletje se bliža h koncu in jesen je pred vrati. Čuti se jo v zraku, dan je krajši, noči so hladnejše in listje že počasi odpada. Jeseni se narava odene v čudovite barvne odtenke, listi se igrajo v igri vetra in čas je tudi, da iz omare ponovno povlečemo tisto toplo, domačo odejo, ki nam greje hladne večere. Ja, rada imam jesen.

September še vedno povezujem z novim začetkom. Tudi če nisem več šolarka in tudi če se poletje in z njo povezana brezskrbnost konča, se nekaj drugega prične. Prične se nek ustaljen ritem, urnik in ja, rutina. Sem človek, ki ne mara preveč sprememb, raje imam rutino in s tem povezano varnost. In zaradi vsega tega je september pravzaprav lep mesec. Pika.






http://www.youtube.com/watch?v=8_tZZ9GP8fo

nedelja, 2. september 2012

Dom.


Dom ni prostor, ki ga obiščemo mimogrede in ni kot pisarna, kjer vsak dan preživimo najmanj osem ur. Dom je mesto, kjer si dovolimo biti preprosto mi in kjer v družbi najbližjih najdemo mir in zatočišče. Tako sem se prejšnji teden odločila, da poslikam detajle najinega doma. Priznam, z rdečico na obrazu, da sem na nastale slike ponosna in so mi resnično všeč. :) Odločila sem se, da bom več časa posvetila fotografiranju in le kje bi lažje in bolj s srcem pričela, kot v lastnem domu. Poleg tega pa je najin dom res kul! :) Preprost, domač, topel in najin. Pika.












Home is where your heart is.
(unknown author)