* pINTEREStki *

Pa je pod streho.

Strokovni izpit namreč. Vesela kot radio! :)

Po dolgem času si lahko spet privoščim brezskrbno druženje z mojimi najdražjimi, daljše sprehode z mojo Ajo, v miru preberem kakšno knjigo, brez slabe vesti poležavam na kavču in ... Preprosto uživam življenje. Ahh, lepo je in lažje se diha. :)

Ko bodo pa jutri še drva pod streho, bom pa sploh srečna. :)

Krasen vikend vsem!

"Ja, ki sa pa naju najdl?"

V San Franciscu. Na eni izmed najbolj priljubljenih turističnih atrakcij, Fisherman's Wharfu. Na zadnji dan najine čezoceanske avanture, 16.6.2014. :)

https://www.google.si/maps/@37.8082941,-122.4158103,3a,75y,37.43h,81.69t/data=!3m4!1e1!3m2!1scBxweHTYRrE7L-UQySN7bQ!2e0?hl=en

Berem: Norveški gozd.

"Ne razglabljaj o vsem preveč resno. Mi vsi smo le nepopolna živa bitja, ki živijo v nepopolnem svetu. Življenja ne živimo z natančnostjo bančnega računa ali po črtah in kotih, izmerjenih z ravnilom in kotomerom. Če govorim s svojega osebnega stališča, se mi zdi Midori zelo prijetno deklo. Vidim lahko tudi, zakaj si hkrati očaran nad Naoko. To ni noben zločin. Na tem širnem svetu se take reči dogajajo. To je tako, kot bi se na prekrasen dan s čolnom vozil po jezeru in bi hkrati občudoval tako nebo kot jezero. Naj te ne skrbi. Stvari se bodo razvile v tisto smer, kamor se morajo, in včasih, naj se še tako trudiš, nekoga prizadeneš, kadar je pač čas za to. Taki smo ljudje. Včasih se preveč naprezaš, da bi življenje ustrezalo tvojemu načinu razmišljanja. Če si ne želiš končati v umobolnici, se potrudi malo bolj odpreti svoje srce in se prepustiti toku. Včasih si mislim, da je živeti res imenitno. Res je tako! Zato postani srečnejši! Potrudi se biti srečen!"

Takle mamo.

Že skoraj celo poletje ... :)

V soboto na morje, v nedeljo pa v hribe.

Tak je bil zadnji vikend avgusta. V soboto sva se šla turiste, v nedeljo pa pohodnike. :)

Tinetu sem že kar nekaj časa "težila", da bi rada šla na kakšen izlet. Tak, ko se lepo oblečeš in urediš, si ogledaš kakšno znamenitost, kaj dobrega poješ in se z roko v roki zaljubljeno sprehajaš ob sončnem zahodu. No, tak izlet to ni bil. :)

Že odhod od doma je bil relativno pozen, saj se je bilo potrebno zjutraj najprej naspati, nato pozajtrkovati in nato še ugotoviti kaj obleči za ta poseben dan. :) Po slabi uri vožnje je bil na vrsti že prvi postanek - nakup malice in ustavljanje sredi križišča, da sva "pobrala" štoparja Johna iz Bostona. :) Preden sva nadaljevala s potjo proti Devinskemu gradu v Italiji, sva zgovornega popotnika zapeljala še do železniške postaje v Novi Gorici.

S pomočjo Klipkota (beri Garmina) sva v dokaj zgodnjih popoldanskih urah prispela do gradu, katerega ogled pa je nažalost plačljiv. Vstopnina, ki na odraslo osebo znaša 8€, se nama je zdela previsoka, glede na to, kar ponujajo in sva se zato raje sprehodila po Rilkejevi poti, ki je speljana ob robu visokih pečin nad Sesljanskim zalivom. Pripekanje sonca, neprimerna obutev (sandali s pentljo pač niso primerni za hojo po relativno slabi kamniti površini) in pikanje komarjev sta naju s poti, ki ponuja res lepe razglede, kaj kmalu ponovno posedla v avto. Tokrat za kar nekaj časa.

Za romantičen izlet v dvoje si res nisva izbrala primernega dneva. Zadnji vikend v avgustu pomeni gužvo povsod! Plan je bil, če pri nama sploh kdaj obstaja kakšen plan :), da si pred ogledom gradu Miramare in njegovega parka, privoščiva še skok v italijansko morje. Ja, itak! Za osvežitev v morju in ogled gradu sva se lahko kar obrisala pod nosom. Razlog je bil seveda v množici turistov, ki so imeli iste želje kot midva. Ker pametni odnehajo, sva gruči turistov raje pokazala fige in se odpravila Jugoslaviji naproti. :) Tako je Slovenijo poimenoval starejši italijanski gospod, ko sva ga povprašala za pot. Z nasmehom na ustih sva se mu zahvalila za pomoč in ko so se šipe na avtu do konca zaprle, bruhnila v smeh. :)

Slovenija ni v soboto, v številu turistov, prav nič zaostajala za Italijo. Lačna in že malce utrujena sva za 2 urci nahranila parkomat v Ankaranu in se podala na slovenski jadran. V senčki pred prikolico nekega slovenskega starejšega para, ker je bila pač gužva in ker res nisva imela energije za iskanje idiličnega kraja, sva si privoščila lahkotno kosilo - palčke, vsak pol čokoladnega rogljička, sladoled in pivo. :)

Ko je bila lakota že prehuda in je lačen postajal tudi že parkomat, sva se odpravila v Izolo, na pravo večerjo. Na najbolj znano jed italijanske kuhinje, pico. :) Ker nisva ravno na frišno zaljubljen par, sva si čas, med čakanjem na pico, krajšala z igranjem igre 4 v vrsto in občasnim škiljenjem na televizijo, ker je ravno takrat potekala pomembna košarkaška tekma.

Najin izletniški polom, kot v šali praviva dnevom, ki se niso ravno iztekli po najinih načrtih, sva zaključila še s sprehodom po ogromni športni trgovini Decathlon, od kjer sem se, vesela kot mali otrok, vrnila s polnim roza nahrbtnikom. :)


V nedeljo pa sem sandale s pentljo zamenjala za pohodne čevlje in športne hlače so zamenjale krilo. Rdeč lak na nohtih je ostal.

Na planinskem izletu sta se nama pridružila še moja mami in očim ter planinska kaza (beri koza :)) Aja, ki pohodniške izlete naravnost obožuje. Višji in bolj zahteven kot je vzpon, boljše ji je. Ja naša Aja res ni tipična maltežanka. :)

 Po dobri uri in pol smo le prisopihali na cilj, si privoščili nedeljsko planinsko kosilo ter nabrali moči za povratek v dolino.

 Lepo vikend je bil. Kljub gužvi v soboto in kljub telesnim naporom v nedeljo. :)