Zavod PET.

Rada bi vam predstavila en prav poseben zavod, v katerem prostovoljno delo opravljam tudi sama, kot administratorka. Gre za Zavod PET - zavod za terapijo s pomočjo psov, ki je zasebni zavod in deluje z namenom dvigovanja kakovosti življenja posameznika s posredovanjem s pomočjo psa.

Terapevtski pari, ki so usposobljeni prostovoljci s svojimi psi, pomagajo otrokom, mladostnikom, odraslim in starostnikom, ki se v življenju ali v določenem življenjskem obdobju soočajo z boleznijo, fizično ali duševno motnjo oziroma omejitvijo. V sodelovanju s posebej usposobljenimi strokovnimi delavci (delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, učitelji, ...) izvajajo posredovanje s pomočja psa v bolnišnicah, domovih starejših, varstveno - delovnih centrih, šolah, vrtcih in posameznih zavodih.

Zakaj PET?

• PET daš za odlično opravljeno delo
• PET je blazinic na pasji tački
• PET je naših področij dela (AAT, AAA, AAE, READ - AAT, READ - AAA)
• PET je najboljša ocena v šoli
• to PET pomeni angleško božati, ljubkovati
• a PET pomeni angleško hišni ljubljenček

Rezultati?

Pozitivnih učinkov posredovanja s pomočja psa je ogromno in jih lahko razdelimo na več vidikov. Pri telesnem vidiku gre za izboljšanje motoričnih sposobnosti (ravnotežje, gibljivost, moč, ...), fine motorike, izboljšanje sposobnosti prijemanja, telesne drže, ... Pri mentalnem zdravju lahko izpostavimo zmanjšanje anksioznosti, povečanje pozornosti, empatija, pozitiven vpliv pri izgubi in žalovanju, višje samospoštovanje in samovrednotenje, ... Pri socialnem vidiku gre za izboljšanje socialnih spretnosti, sodelovanje z drugimi, sposobnost odločanja, nuditi in prejemati pomoč, boljše socialne interakcije, ... Glede na izobraževalni vidik, lahko omenim boljšo in dolgotrajnejšo pozornost, osredotočenost na nalogo, motivacijo, izboljšanje kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Navsezadnje se izboljša verbalna komunikacija, besedni zaklad ter boljša izgovorjava besed.

Dokazano je, da se ob pogostih in rednih stikih z živalmi zmanjša poraba protibolečinskih zdravil. Stik z mehko in toplo pasjo dlako deluje pomirjajoče, napetost se zmanjša, sproščajo se hormoni sreče, zmanjša se stres in tudi manjše je občutenje bolečine. 

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

 Zakaj?

V našem Zavodu se zavedamo kako ključnega pomena za preživetje družbe je sožitje človeka z živalmi oziroma z naravo nasploh. Trudimo se delati v tej smeri in to modrost želimo prenašati tudi na mlajše generacije. Vsak dan dobivamo potrditve, da delo opravljamo dobro, uspešno in da smo na pravi poti. To nam izkazujejo naši "uporabniki", ki se terapije s psom izjemno veselijo in jo težko pričakujejo, saj takrat vsaj za trenutek pozabijo na bolečino, žalost in občutek osamljenosti. 

Naše terapevtke delo opravljajo resno, odgovorno in z vsem srcem. Delo, ki ga opravljajo ni omejeno le na eno uro, kolikor traja terapija, pač pa takšno delo zahteva precej več časa. Na uspešno in produktivno terapijo se je potrebno dobro pripraviti. Potrebno je sestaviti program, kaj se bo na določeni terapiji izvajalo, kar zahteva predvsem vodnikovo znanje, domišljijo in iznajdljivost. Potrebno pa je pripraviti tudi psa, ki mora biti čist, negovan, umirjen in nenazadnje zdrav. Za začetek terapije manjka samo še terapevtska torba z vsemi pripomočki, dobra volja ter nasmešek in delo se lahko prične. Glede na to, da naše terapevtke svoje delo opravljajo s srcem, nasmešek in dobra volja nista nikoli pod vprašajem. :)

Več o našem delu, dejavnostih, terapevtskih parih, ... si lahko preberete tukaj ali tukaj. :)

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Prošnja.

Naš Zavod bo od 1.12.2012 do vključno 31.12.2012 sodeloval v akciji Objem topline, ki jo vodi podjetje Studio Moderna in se tako potegoval za donacijo v višini 1000€.

Če vas je zgornja objava prepričala, da delamo dobro in prav, bomo zelo veseli, če se boste odzvali povabilu in nam vsak dan podelili objem in nam tako omogočili, da jih zberemo čim več in si prislužimo močno zaželjeno in potrebno donacijo. Če nam uspe pridobiti največ objemov, bomo donacijo porabili za nakup pripomočkov, katere nujno potrebujemo pri izvajanju posredovanja s pomočjo psa, če pa ostane kak cent viška, bomo z veseljem kupili še kak priboljšek za naše kosmatince. :)

Glasujete lahko tukaj.

V imenu vseh PETk se vam že vnaprej zahvaljujem za vsak objem. Hvala, ker podpirate naše poslanstvo in nas tako spodbujate pri delu, ki ga opravljamo.

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Ponosna PET-ka in pika.

:)

Gledam: Ženska, ki poje. (Incendies)

Je film, ki vas ne bo pustil ravnodušne. In je film, o katerem boste še kar nekaj časa razmišljali.

Gre za pretresljivo in tragično zgodbo o ljubezni, vojni, družini, svobodi, trpljenju, ...

Zgodba se prične pri notarju v Kanadi, ki bratu in sestri, dvojčkoma, bere mamino oporoko, ki ima precej nenavadna navodila. Vsak od njiju dobi eno nalogo. Sestra mora poiskati očeta, ki naj bi med vojno umrl, njen brat dvojček pa njunega brata, za katerega sploh nista vedela. V filmu potekata dve vzporedni zgodbi. Prva prikazuje življenje njune mame, ki je živela v eni izmed držav na arabskem polotoku, vzporedno pa lahko spremljamo zgodbo dvojčka, ki iščeta svojega očeta in brata ter spoznavata presunljivo družinsko zgodbo.

Malo je takih filmov, ki se ti pletejo po glavi še dolgo po tem, ko se konča zaključna špica. Film Ženska, ki poje (Incendies) je eden takih. Verjamem, da se bo pletel po glavi tudi vam. :)

Trailer:

http://www.youtube.com/watch?v=0nycksytL1A

Življenje je kot bonboniera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.

(Forrest Gump)

Metulj.

Moč metulja je v njegovi transformaciji in evoluciji na radosten način. Spominja nas na dejstvo, da na spremembe v življenju ne moremo vplivati, imamo pa v rokah vso odgovornost, kako nanje reagiramo. Na ta način si ustvarjamo lastno sedanjost in pletemo prihodnost. Podobno kot metulji prehajamo skozi določene faze v življenju, vse enako pomembne za nas.

(Urška Korun)

Razmišljam, kako se metulj lahkotno odpre spremembam, novemu življenju. Razvije se iz kokona, razpre svoja čudovita krila in poleti svobodi nasproti. V kokon se ne vrne več.

Tudi sama bi se morala večkrat enostavno prepustiti, si zaupati, se osvoboditi kokona in se odpreti novi fazi življenja. Na spremembe gledati bolj pozitivno, jih sprejeti kot izziv in zaupati vase. Ni dobro, da se čustva in misli zadržujejo v pretekli fazi, saj na ta način stagniramo in si zapiramo možnosti izkustva novih priložnosti in spoznanj. Potrebno si je zaupati, verjeti vase in kot metulj poleteti svobodi nasproti.

Točka moči je vedno v sedanjem trenutku.

Koraki. Mali koraki.

Verjetno ste že opazili Mercatorjev oglas z naslovom Koraki. Če ga niste, nič hudega, si ga lahko ogledate na spodnji povezavi. Verjetno se sprašujete zakaj tako "težim" s tem oglasom. Odgovor je preprost. Ker v njem nastopa, za nas domače je kar glavna zvezda, moj nečak Tjaš. :)

Kako? Zakaj?

Proti koncu oktobra sem opazila Mercatorjev natečaj za skupno ustvarjanje novega oglasa. Zakaj pa ne bi poskusili, sem si rekla in  predlagala Tinetu, da "stopiva v akcijo". In sva. Idejo, da bi posnela Tjaševe korake, je bila Tinetova. Skupaj sva nato izdelala scenarij, izbrala lokacijo in uredila še ostale detajle. Vse vsa imela, idejo, opremo, lokacijo in glavnega igralca. In .. gremo, akcija! :)

Bil je idealen dan za realizacijo projekta. Sončen in topel jesenski dan. Kmalu po 17. uri smo se, z vso opremo, glavnim igralcem, scenaristom, snemalcem in pomočnikom ter seveda Ajo, odpeljali na prizorišče snemanja, na Gore. Časa za poskusno snemanje ni bilo, saj se je sonce počasi že začelo poslavljati, hoteli pa smo posneti Tjaševe korake, skozi katere kukajo še zadnji popoldanski žarki. In nam je uspelo. Že v prvo! :)

Kako smo sploh posneli?

Tine se je ulegel na leseno desko s koleščki in vrvjo, ki jo je že pred časom uredil za različne potrebe snemanja in jaz sem bila v pripravljenosti, da ga pričnem vleči takoj ko Tjaš prične teči. :) Tjaš je za trenutek obstal in nato ... pobeg (kot rečejo v reklami). :) Stisk na tipko REC, vlečenje Tineta na leseni deski, skakanje Aje v ozadju in spodbujanje Tjaša k teku. Bilo je kratko in zabavno. :)

Posneli smo še nekaj drugih scenarijev, ampak nam so bili Mali koraki preprosto najboljši in prav tako komisiji, ki je odločala o zmagovalcih.

Kako nam je uspelo, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Naša zvezdica zasije na 0:24 in sije približno 2 sekundi. Za nas domače, ne sije le 2 sekundi, temveč sije vsak dan, vsako uro, vsako minuto, ... :)

http://www.youtube.com/watch?v=1spDyGMzjJY

Ponosna teta! :)

Novembrski prazniki.

Za prejšnji teden, ko so bili prazniki, sem imela kar nekaj načrtov kaj vse bom v teh 5 dneh naredila.

Plan je bil sledeč:
- pospravi omaro, da ne bodo več stvari letele iz nje, ko jo odpreš
- posesaj in pospravi stanovanje
- temeljito počisti kuhinjo
- DIY: prebarvaj leseno škatlo in iz nje naredi "omarico" za ključe
- športaj
- štrikaj
- uredi administracijo za Zavod PET
- preglej fotografije in jih razvij
- privošči si 2 dnevni izlet
- počivaj :)

Pri nekaterih opravilih lahko naredim kljukico, pri večini pa žal ne. Omara je končno pospravljena (juhej!), stanovanje je posesano in pospravljeno, uspelo mi je prebarvati škatlo in s Tinetom sva ustvarila zanimivo omarico za ključe, tako da so ključi končno dobili svoje mesto! :) Zadnjo alinejo lahko večkrat obkljukam, saj je bila največkrat na sporedu prav ta dejavnost. :) Našla sem čas tudi za štrikanje, tako da se je moj "projekt" podaljšal za nekaj centimetrov. :)

"Projekt" v delu"

Končni izdelek

Žal pa kljukice ne morem narediti pri:
- čiščenju kuhinje : plan se premakne na decembrske praznike (wish me luck!)
- športanju : tu si lahko dam polovično kljukico, ker nekaj sem pa le naredila zase in za svoje telo :)
- administraciji za Zavod PET : še malo, pa mi bo voda zalila grlo! :/
- razvijanju fotografij : sramotno, da jih nisva razvila že več kot leto dni (!)
- 2 dnevnem izletu : pride na vrsto. Kmalu! :)

Zaključek ... Nekaj sem naredila, nekaj obveznosti pa še čaka na mojo kljukico.

V soboto, ko se je končno pokazalo sonce, sva s Tinetom popoldne odšla na krajši izlet. Kam? Zaplana - Razgledni stolp. Približno pol ure hoje po makadamski cesti skozi gozd, ki so ga krasile jesenske barve dreves, kupi odpadlega listja po tleh, mir in tišina, ... Krasno. Na cilju pa čas za fotkanje, kofetkanje, uživanje. Ne smem pozabiti na Ajo, ki je norela po listju gor in dol, kopala luknje v tla, občasno pobegnila v kočo, direkt v kuhinjo, ponovila zgodbo o norenju po listih, ... Zgodbi ni bilo konca. Smehu pa tudi ne. :) Faca je ta naša Aja!

Oktober / Vinotok.