Je*enti petarde!

Začela se je pirotehnična sezona oz. obdobje, v katerem je dovoljeno prodajati pirotehnične izdelke katerih glavni učinek je pok. Preden se oborožite z vsem sranjem, prosim pomislite na živali, ki imajo zelo izostren sluh in slišijo mnogo bolje od nas ter nenazadnje na otroke, ki se pokanja prav tako bojijo.
 
Je užitek, ko poči, res vreden strahu, ki ga ob tem občutijo otroci in živali?

Bozic.

Naj tokrat namesto besed, govorijo fotografije ...

foto: Tine Mažgon

Letošnja darilca za najbližje (mandljeve kroglice + misel za leto 2o13)

Smrikca - tradicionalno, družinsko, božično pecivo

Activity - tradicija na božični večer :)

Berem: Kje je moj sir.

Rekel mi je: Pojdi z menoj v toplice. V bistvu sem to jaz rekla Tinetu. :) In sva šla. Kam? Tam kjer je lepo, tam kjer nas skoraj že poznajo. :) V terme Olimia, v wellness Orhidelia. V superlativih sem o tem wellnessu govorila že v tej objavi. Da sva se imela ohinsplohmegasuperfajn ne bom niti zgubljala besed, raje vam bom predstavila knjigo, ki mi jo je uspelo prebrati med pavzico od kopanja in savnanja (jp, tokrat sem se tudi savnala). :)

V knjigi Kje je moj sir nastopajo 4 osebice - 2 miški, Hitri in Brzi ter 2 človečka, Hmko in Hohko. Te osebice vsak dan tekajo po Labirintu ter iščejo svoj sir. Na začetku je sira na pretek in ga je dovolj za vse, a kmalu sira zmanjka. Ker je vsak od njih edinstven, drugačen, se na spremembe in na dejstvo, da sira ni več,  različno odzove. In tu se iskanja sira prične. Vsak drugače. 

Zgodba govori o spremembah, ki so popolnoma naravne, saj nič v življenju ne ostaja enako, vse se spreminja. Odvisno je od nas, kako se bomo na spremembe odzvali. Bomo reagirali kot Hmko in Hohko, ki sta se spremembe ustrašila in se nanjo odzvala negativno. Ali bomo takoj pričeli iskati "nov sir", kot Vohko in Brzi. Te štiri osebice na nek način predstavljajo naše osebnostne lastnosti. Labirint predstavlja življenje, sir pa nekakšno nagrado, ki si jo zaslužimo s tem, ko poslušamo samega sebe, se sprememb ne ustrašimo in nanje gledamo pozitivno.

Knjiga ne vsiljuje pravilnega razmišljanja, ampak nas spodbudi, da pričnemo razmišljati o svojem življenju in spremembah v njem.

Priporočam v branje! 

Življenje ni raven in enostaven hodnik,
po katerem potujemo svobodno in nemoteno,
temveč je labirint poti,
med katerimi moramo, izgubljeni in zmedeni
ter tu in tam zadržani v slepi ulici,
najti svojo pot.

Toda vedno, če le imamo vero,
se nam bodo odprla vrata,
morda ne tista, na katera
bi mi sami pomislili,
a tista, ki se bodo na koncu
izkazala za prava.

(A.J. Cronin)

Game night.

V soboto so se naši alter egoti - Štefan in Dragica, Frenk in Pepa, odpravili v Ljubljano na bovling v bovling klub Spider, ki je mimogrede odličen. Majhen, domač, natakarji so prijazni in kar je najbolj pomembno nudi različne možnosti za igro, kar se je pri nas izkazalo za najbolj pomembno. :) Plan je bil odigrati uro bovlinga, nekaj popiti in nato še v staro Ljubljano, na sprehod in pijačko. Na koncu smo cel večer preživeli v bovling klubu, kjer smo morali, ampak res morali, preizkusiti čistvo vse igralne aparate, ki jih imajo. :) Ker nam ura bovlinga ni bila dovolj, smo željo po igri potešili z igranjem namiznega nogometa (fuzbala). Štefan in Dragica vs. Frenk in Pepa. Odigrali smo kar nekaj iger, ampak Štefan in Dragica sta enostavna predobra in sta (skoraj) vedno zmagala. Nama manjka še nekaj vaje. :)

Želja po igranju bovlinga je bila premočna in tako smo se odločili še za eno igro, a tokrat le za pol urno. Medtem ko smo čakali, da se proga sprosti, nam ostali igralni avtomati (beri avtomati, ki ti le za 1€ ponudijo super mega igračko) niso dali miru. In smo seveda preizkusili srečo. Piece of cake bo z ogromnimi kleščami zagrabiti plišastega medvedka, ki bo odlično darilo za malega Štefka. Vrgli smo evro skozi režo, dodelali taktiko in misija za plišastega medvedka se je pričela. Končala pa neuspešno. Itak, nateg! Frenk je imel prav, saj nam je že prej rekel, da proti temu "mamljivemu stroju" nimaš šans, je predober! :) Srečo smo poskusili tudi na drugem avtomatu oz. na tistem avtomatu, ki ti za 1€ vedno (!) da darilo - žogico! :) Ampak jaz, ne jaz nisem dobila žogice, ampak kocko! Pri vseh žogicah, dobim kocko! :)

Naš game night smo ponovno nadaljevali na stezi za bovling, kjer smo odigrali ekspresno igro in kjer sta ponovno slavila Frenk in Štefan! Z Dragico bova s konkurenco pometli naslednjič. :) Med igro smo na ekranu, poleg tistega ekrana, ki je beležil naše rezultate, opazili tudi našega malega Štefkota kako teče v reklami. Veselje na kvadrat, ali bolje rečeno na kubik. :)

Po končani igri bovlinga, pa nas je čakala še ena igra. Tokrat igra biljarda. Saj sem vam rekla, da smo preizkusili in preigrali čisto vse, kar nam je klub nudil. :) Med igro biljarda, ki smo ga mimogrede igrali brezplačno, na račun šefa (verjetno smo se mu zdeli blazno zanimivi in verjetno tudi prvi in edini, ki smo preigrali čisto vse, kar je možno), sem našla na tleh še en žeton za igro namiznega nogometa. In seveda smo odigrali še eno igro fuzbala. Tako, za zaključek. :)

Na poti domov, sredi noči, pa še obvezen postanek pri Tonerju na Vrhniki, na en nad odličen vegi sendvič. Odličen zaključek, odličnega večera. :)