Moja nona Slavica in nono Viktor sta 12. oktobra 2013 praznovala biserno obletnico poroke, 60. letnico skupnega življenja. Ponovno sta se sprehodila proti oltarju v cerkvi, ponovno obnovila svoji zaobljubi in ponovno smo imeli žur. :)
Lepo je bilo. Meni najlepši del, tega posebnega dneva je bil, ko smo vsi zbrani sedeli za mizo, nona in nono pa sta pripovedovala zgodbe. Zgodbe njunega življenja, življenja njunih otrok, torej naših staršev, tet in stricev ter zgodbe iz našega otroštva. Kako nam je nona, potem ko smo vsi otroci zasedli svoje položaje v postelji, brala zgodbe in vmes velikokrat pred nami zaspala. Kako me je nono skril noni, medtem ko sem se še kot dojenčica čuvala v njenem varstvu, pod zavetjem mogočnega oreha in v trenutku "nepazljivosti" me je nono skril. Odziv none, ko je zagledala prazno zibko, si lahko le predstavljamo. :) Pa nonino kuhanje "zelenega", pa za zajtrk nadrobljeni piknik piškoti v benkotu, pa postavljanje šotora pred hišo, v njem pa tapravo pohištvo iz otroške sobe, ker je pač nona dovolila. :), pa ...
Lepi, res lepi spomini in hvala vama za to.
Kot sem rekla noni in nonotu: Želim si, da bi me nono še kdaj skril ter da bi nona še velikokrat skuhala najboljše "zeleno" na svetu! :)
Lepo je bilo. Meni najlepši del, tega posebnega dneva je bil, ko smo vsi zbrani sedeli za mizo, nona in nono pa sta pripovedovala zgodbe. Zgodbe njunega življenja, življenja njunih otrok, torej naših staršev, tet in stricev ter zgodbe iz našega otroštva. Kako nam je nona, potem ko smo vsi otroci zasedli svoje položaje v postelji, brala zgodbe in vmes velikokrat pred nami zaspala. Kako me je nono skril noni, medtem ko sem se še kot dojenčica čuvala v njenem varstvu, pod zavetjem mogočnega oreha in v trenutku "nepazljivosti" me je nono skril. Odziv none, ko je zagledala prazno zibko, si lahko le predstavljamo. :) Pa nonino kuhanje "zelenega", pa za zajtrk nadrobljeni piknik piškoti v benkotu, pa postavljanje šotora pred hišo, v njem pa tapravo pohištvo iz otroške sobe, ker je pač nona dovolila. :), pa ...
Lepi, res lepi spomini in hvala vama za to.
Kot sem rekla noni in nonotu: Želim si, da bi me nono še kdaj skril ter da bi nona še velikokrat skuhala najboljše "zeleno" na svetu! :)
Pravijo, da so praznovanja prijazne postaje v našem življenju. Bolj kot poznamo in podoživljamo njihovo vsebino, več nam pomenijo. In tudi nam ta vajin praznik veliko pomeni, saj se zavedamo, da le redkim uspe dočakati tako visok jubilej.
Danes je res lepo, pa vendar ni bilo vedno tako. Občutila sta tegobe vojne, pomanjkanje, lakoto, bolezen in neprespane noči. Vajina življenjska pot ni bila vedno travnata stezica, temveč tudi gorska steza, posuta s kamenjem. A vedno sta znala premagati vse ovire, se znova pobrala in šla dalje. Kajti imela sta drug drugega, si zaupala in se imela rada.
Zavoljo neizmernega optimizma sta kljub starosti ohranila spoštovanja vredno miselno in telesno kondicijo. Sta vzor, ki ponazarja, da je jesen življenja lahko lepa, bogata, osrečujoča, nasmejana, predvsem pa ljubeča.
Naj vajino diamantno srce še dolgo bije. Skupaj, drug za drugega. Skupaj za nas.
(Odlomek iz govora, ki ga je zanju napisala moja mami)