S trebuhom za ... zadnjimi sončnimi žarki.

"Jest čem mit kešna lipa zimska fotka trebuščka", sem kar nekaj časa govorila Tinetu. "Pa pridn se snih stapi!" In tako sva se prejšnji vikend po kosilu, na vrat na nos, odpravila na Gore. Na hitro sva spakirala vso opremo in odhitela zadnjim sončnim žarkom naproti.

Ker sva bila pozna in je sonce že zahajalo, sva morala najin fotošuting opraviti brzinsko. Moj "zatik" v snegu je botroval k temu, da sva res morala pohiteti, saj mi je sneg zasul snežke in mi pognal mraz po celem telesu. :) "Ti pejt zej ki u snig, na sred travnka", so bila navodila fotografa. Vse za dobro fotko, sem si mislila. Pogumno in odločno, da hočem lepo fotko, sem stopila v sneg, naredila par korakov, nato pa se mi je kar naenkrat udrlo do kolen in sneg me je dobesedno zasul. Ker sem bila na rahli vzpetini se nikakor nisem mogla pobrati. Nisem vedela ali naj se jezim in jočem od mraza ali smejim. Tine je itak umiral od smeha in ni mi ostalo drugega, kot da se celotni situaciji nasmejim tudi sama. :) Reševanje je zaradi smeha potekalo kar nekaj časa. Tako da razne ohinsplohdihjemajoče slike, imajo lahko zelo zanimivo in burno ozadje. :)