En tak dan.

En tak fajn dan. Ko se zbudiš, ko se pač zbudiš. Ko nimaš začrtanega nobenega plana, nobenih opravil, nobenih skrbi. En tak dan, da ko pogledaš v nebo, vidiš to.

En tak dan, ki ga začneš v miru, brez hitenja, z veliko skodelico kave in odličnim zajtrkom. Ko še v pižami, le na pol pospraviš posteljo, pomiješ posodo in se prav počasi oblečeš in urediš. Spregledaš kupčke prahu v kotih in na policah ter se raje odpraviš na sonček na sprehod. Z vrvico v roki, ki ima na koncu največji beli zaklad. 

En tak dan, ko srečaš veliko nasmejanih ljudi, ki se jim nikamor ne mudi. Ki si vzamejo čas za kosilo v parku, za dolg sprehod s psom, za igranje z otroki, za klepet s prijateljem.

En tak dan, ki ga začneš in končaš v dobri družbi. In dan, ko si neizmerno hvaležen, da si v srcu čutil mir in zadovoljstvo, se svobodno prepustil toku dneva in preprosto užival. Ker lahko. 

Materinski dan.

Za najboljšo mami na svetu dostava domačega kosila v službo, šopek vrtnic in doma izdelana čestitka. :)

Vsaka mama je prava mama,

dana za srečo in na veselje.

Prava. In ena sama.
Za vse življenje.

(T. Pavček)

Petkov tekaški trening.

Včeraj sva z Ajo uspešno opravili 7. tekaški trening Pod Gričem.
3 minute teka, 2 minuti hoje, 10 ponovitev.

Fajn je blo. Tamala me je nesla za šalo. :)

* pINTEREStki *

V Staje.

Če se že v soboto vse naredi,
kar na spisku opravil ti že nekaj časa visi,
si v nedeljo lahko povsem brez skrbi.

:)

In tako sem se brez skrbi, saj so okna pomita, stanovanje pospravljeno in posesano in avto je po dolgem času spet čist in dišeč, skupaj z mami in Ajo odpravila v Staje. Aja obožuje take mini pohode, saj lahko sproščeno, brez nadležne vrvice, teka gor in dol.

Za takega malega psa, ima ogromno energije in kondicije. Ko smo prišli nazaj "v dolino", v primerjavi z nama, ni bila niti malo utrujena. Imela je dovolj energije še za igro z Astorjem, njenim pasjim prijateljem. Martinčkanje na toplem spomladanskem soncu ji je očitno napolnilo baterije. :) Meni pa tudi, saj bo teden ponovno dolg in naporen. Ampak sončen. To je pomembno. :) Preživite ga lepo.

Kako raste pomlad.

Najprej je majhna cvetlica -

jarica in vetrnica,

prvi zvonček tako bel,

kot da sneg bi zacvetel.

Potlej teloh v srajčki jase

kar čez noč čarobno zrase

in za njim še tulipan

se razcvita nasmejan.

V gaju zažgolijo ptice,

vrnejo se lastovice

in pomlad veselo vzklika:

"Sonce, zdaj sem že velika!"

(Bina Štampe Žmavc)

Korak št. 1.

... Narejen.

Korak št. 2 pride na vrsto 10.5.2014. :)

Ponosna nase, kljub polnim spodnjim hlačkam. ;)

Post #3 in prvi pretečeni kilometri.

Se spomnite te objave? No, letos ni nič drugače in ponovno sem se za 40 dni poslovila od sladkorja. Poteka 5. dan tega težkega, nič kaj prijaznega obdobja, za take sladokusce kot sem jaz. V službi, za malico ne pojem več nobenega slastnega peciva iz bližnje pekarne, pri kavi si ne postrežem več s čokoladnimi piškoti, zvečer pred televizijo si ne privoščim več kepico ali dve sladoleda, ... Ja, taka sladkosnedka sem. :)

V teh petih dneh sem se odpovedala že trem zelo okusnim tortam (po informacijah ostalih, ki imajo to srečo, da lahko uživajo v teh sladkih pregrehah) in še kar nekaterim se bom morala. Poleg tort je bilo tukaj še ogromno drugih sladic, ki so običajno postrežene na rojstnodnevnih zabavah. Tako smo včeraj s prijateljicami namesto po sladkem, vse pregrehe vrednem pecivu, posegle po kislih kumaricah. Sladica - kumara, skoraj eno in isto. :) Torej, če potegnem črto, je pred mano eno tako res lepo, prijetno obdobje. :)

Ker pa sam post ni dovolj, sem se vključila še v Anitin program Tek za začetnike. Ker sem pač tak športen tip človeka in ker res zelo rada tečem. Not! Niti približno nisem za šport in niti približno ne maram teči. Ampak, ker je res že skrajni čas, da pričnem malo gibati in ker je program res namenjen začetnikom, sem si rekla, zakaj pa ne. Zgubit nimam kaj, pridobim pa lahko veliko. Razgibano telo, druženje z ostalimi sotekačicami, mogoče kakšno kilo manj (upam :)), več energije in mogoče na koncu tek celo vzljubim. Za mano je prvi trening in moram reči, da sem navdušena. Ko smo zaključile s treningom, sem bila izredno ponosna nase in na pretečenih 12 minut (!) teka. Nisem bila preveč utrujena in bi lahko pretekla še kakšno minuto in tudi musklfibra nisem imela. Kar je super, da se brez bolečin v nogah lahko veselim jutrišnjega teka. :)