Izlet v neznano.

Tako je pisalo v mejlu, ki smo ga dobile. Naj začnem na začetku. 

Že kar nekaj časa je minilo, od kar smo se s puncami dobile in preživele nekaj uric skupaj. Ne govorim o kratkem klepetu ob kavi, ali o bližnjem srečanju, ko izmenjaš nekaj besed, ampak o druženju, ki traja cel dan. Ko se zaklepetaš in blebetaš o vse mogočem, ko se smejiš in zraven jočeš, ko si zaupaš še tako skrite skrivnosti, strahove ali nore neumnosti. Ko si lahko preprosto tiho in ni zadrege zaradi nenadne tišine. Ker so to pač tvoje punce. Tvoje prijateljice, ob katerih si lahko točno taka kot si.

Izmenjale smo si kar nekaj elektronskih sporočil, a se nikakor nismo mogle odločiti kam bomo šle in za koliko časa.

Mogoče zato ...

Ker smo imele preveč idej ali pa premalo. 

Ker se nikakor nismo mogle odločiti kaj bi počele.

Ker živimo tako blizu druga drugi in hkrati tako daleč.

Ker imamo med nami srečko nosečko. :)

In ker se ena od mojih punc že nekaj dni baha s čisto novim, rdečim lepotcem, se je odločila da nas zapelje  v neznano, ki je kmalu postalo znano. :) Najprej na zgodnje kosilo v Kranj in nato s polnim želodčkom, dogodivščinam naproti. Na Bled. Na sprehod, kavo in na kremšnite. Sprehodile smo se, kavo smo popile, kremšnitam smo se pa uprle (smo jih vzele za domov). Posladkale smo se raje s štrudlom, ki ga je spekla Martina in je bil božanski. Brez sladkorja in iz domačih jabolk. Definitivno boljši kot slavne blejske kremšnite.

Obisk Bleda smo izkoristile tudi za obisk, meni izredno ljubke in prisrčne trgovinice Home design.  Priporočam obisk vsem, ki radi opremljate svoj dom in imate radi predvsem vintage izdelke, s katerimi dodate domu pridih domačnosti in toplote. Priporočam.

In ker smo pač punce, brez obiska lokalnih trgovin in šoping centrov tudi tokrat (žal) ni šlo. Brez hudih nakupov, šlo je le za kratek sprehod med policami. In še to večinoma v večernih urah, ko se je dan že poslavljal in nisi imel slabe vesti, da ga varaš s potrošniško mrzlico. 

Izkoristile smo dan na sončku, poklepetale, nasmejale in se zvečer poslovile zadovoljne in srečne, ker smo čudovit dan preživele v čudoviti družbi.

 

Fotografije so pač take kot so, saj sem fotoaparat pozabila doma (še zdaj se tolčem po glavi!) in je moral telefon prevzeti nalogo fotoaparata in shraniti te dragocene trenutke.