Prosena kaša z jabolki.

Kadar si zaželim jed, ki bo pripravljena hitro in bo za povrh še sladka in zdrava, si velikokrat pripravim proseno kašo z jabolki. Priprava je res preprosta in hitra.  

Potrebujemo:

- skodelico prosa

- 2 do 3 skodelice mleka (jaz uporabim riževega)

- 3 jabolka 

- kokosovo mast (lahko tudi navadno margarino)

- javorjev sirup

- cimet

Priprava

Proso najprej oplaknemo pod tekočo vodo, stresemo v lonec in ga zalijemo z dvema skodelicama riževega mleka. Kuhamo približno 20 minut in po potrebi še dodatno zalijemo z mlekom. Ko se proso skuha, ga odstavimo z gorilnika, pokrijemo s pokrovko in pustimo nekaj minut počivati. Med tem naribamo jabolka in jih na kokosovi masti prepražimo ter dodamo javorjev sirup in cimet. Po nekaj minutnem praženju jabolk (lahko dodate tudi drugo sadje), dodamo v ponev še proso. Vse skupaj dobro premešamo, da se okusi prepojijo ter po potrebi dodamo še malo javorjevega sirupa ali cimeta in jed je končana. :)

Dober tek!

Uspavanka za Brino.

Vsaka zvezda na nebu zamiži,

teta luna prikima se zasmeji.

Pogasili smo vse luči,

da naša Brina lahko zaspi.

 Pa naj zaspi in naj skrije
svoje trudne oci.
Pa naj zaspi, da se malo srce umiri,
 in naj sanja le o lepih stvareh,
ko sonce zbudi jo, na ustih bo nasmeh.

(mamina uspavanka)

   ♡

Zvezdice bele se razporedijo,

pripravijo vse pred nočjo.

Vozove napolnijo, velke in male

jih dajo na rimsko stezo.

Kaj je to, kar tam se skriva

v belih pikah nad goro?

Tam nad goro, tam nad vodo,

tam bele pike na zemljo čarno padajo.

(atijeva uspavanka)

* pINTEREStki *

Doma.

V sredo, 17. junija so zvončki na vratih pozvonili in z Brino sva bili doma. ♡

 

 

 Stopite narahlo kakor v copatih

naravnost pri glavnih vratih

v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.

Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,

čudno resen in nemalo slovesen:

nekdo se je pravkar rodil.

In to je najlepša pesem. 

Stopite narahlo in pustite k nebesom

odprta vrata.

Naj skoznje lije botrinja bogata - 

novorojenčeva pesem.

(Tone Pavček)

9.

Naš zaklad na štirih tačkah, vse najboljše! :)

  

Dobrodošla Brina.

14.6.2015

2680g, 48cm

♡ ♡ ♡

40. teden

Prepričana sem bila, da ga ne bom dočakala.
Prav tako moje punce, saj so mi na eni izmed igric na baby showerju
vse napovedale, da bom rodila prej.

Priznam, da me stiska.
Že kar nekaj časa in živčki igrajo svojo igro.

Nešteto vprašanj se mi mota po glavi. 

Pa mi pravijo, ne obremenjuj se, sprosti se in prepusti.

Ja, lažje reči, kot storiti.

Počutje je tako tako.

Energije nimam prav veliko oziroma postanem dokaj hitro utrujena.

Tudi takoimenovan sindrom gnezdenja pred porodom me ni obiskal.

Ta je bil na obisku kakšen mesec nazaj. 

Spanje ni tako dobro. Ne vem, kdaj sem nazadnje prespala celo noč.

Na noč se zbudim in obvezno obiščem wc več kot 5x. Manj je že redkost.

Tiščanje navzdol, zatekanje nog, bolečine na levi strani križa,

ščipanje ter občasni krči so kar stalnica. 

A tako pač je. 

Zgodbe s trebuščkom se počasi zaključujejo in 

prepuščajo pot drugačnim zgodbam.

Takim z malim zakladkom v naročju.

Se jih veselimo. :)

Trenutek, ki si ga je vredno zapomniti.

https://www.youtube.com/watch?v=xqedO3651b4

Baby shower.

"Petra, si zrihtana? Greva no, greva!", so bile besede Tineta, ki me je prejšnji četrtek dobesedno preganjal iz stanovanja na še eno nosečniško fotografiranje. Priznam, da mi je bilo malce čudno, ko se je hotel ponovno slikati, a nikakor tako čudno, da bi posumila, da se nekaj dogaja. :)

Fotografiranje sva izpeljala na čudovitem nepokošenem travniku na Gorah, ki se je že večkrat izkazal kot odlična destinacija za fotografiranje nosečnic in družin. Ena fotka samo trebušček, ena z Ajo, pa ena skupna, ... in po dobri uri poziranja pred objektivom je bil čas za odhod proti domu. Tine se je odločil, da gre še na obisk k stari mami, jaz pa bi nama v tem času pripravila večerjo. Ko sem stopila pred vhodna vrata in jih hotela odkleniti pa se ključ ni in ni hotel obrniti. Verjetno sem prej v naglici pozabila zakleniti, sem si mislila in vstopila. Najprej me je "zmotil" močan ženski parfum, nato pa sem skozi priprta vrata v dnevno sobo zagledala še prijateljico. Smo bili kaj zmenjeni, da se dobimo, pa sem pozabila? Ko sem vstopila in zagledala viseče zastavice in sobo polno mojih predragih prijateljic, mi je bilo takoj jasno - baby shower! :)

Kakšno presenečenje! Nič nisem posumila, popolnoma nič! Vsi so odlično izpeljali svoje naloge. :) In kako zelo so se potrudile. Dnevna soba je bila okrašena, miza je bila polna dobrot, pripravile so mi veliko zabavnih igric, spominčkov, dobrih želja, ... Predvsem pa so mi pripravile večer, ki ga ne bom nikoli pozabila.

Punce, najboljše ste! Hvala vam! ♡

Obisk iz Japonske.

V nedeljo zvečer sva dobila prav poseben obisk. Iz daljne Japonske naju je za par dni obiskala Tinetova sostanovalka iz Vancouvra, Tama. Pred skoraj točno letom dni smo odšli še skupaj na kosilo v restavracijo v Vancouvru, kjer je bil Tine začasno zaposlen kot natakar, se prijetno podružili in se poslovili skoraj prepričani, da se vidimo zadnjič. Na, pa je tu nastopila čarobnost nepredvidljivosti življenja. :) Po enem letu so se naše poti ponovno srečale in pletle v našem majhnem kraju.

Vlogo organizatorja in vodiča je prevzel Tine, saj moje počutje v visoki nosečnosti ni ravno na vrhuncu. Dopoldneve si je tako večinoma krajšala sama z ogledom znamenitosti v našem kraju, popoldneve pa smo preživljali skupaj in se največkrat kam zapeljali. 

Tama je popotnica z veliko začetnico. Sama bo v dobrih dveh mesecih prepotovala dobršen del Evrope in glede na njeno odprtost, družabnost in prijaznost, sem prepričana, da ne bo imela nobenih problemov na njeni avanturi zbiranja dogodivščin.

Tama, srečno potuj in glede na to, da sva zdaj midva/mi na vrsti, da vrnemo obisk, na snidenje v Tokiu. :)

Pred partizansko bolnico Franjo

37. teden

260 dni nosečnosti je za mano in +/- 20 dni pred mano. 

Kam je čas zbrzel, ne vem. 

Vem le, da gre vse skupaj čisto prehitro. 

Pogrešala bom nežne premike, kot tudi konkretne brce. 

In valovanje trebuha. 

Pa instinktivno božanje trebuščka ob najmanjšem premiku.

Pogrešala bom pozornost, ki sem jo deležna s strani domačih in okolice. 

Prijaznih besed in toplih pogledov.

Pa trenutke, ko si brez slabe vesti lahko vzamem čas zase.  

Za počitek ali kar tako. 

Zagotovo pa ne bom pogrešala zgage, zatečenih nog, tiščanja navzdol, 

neštetih obiskov stranišča, občasnih bolečin v križu in vratu, okornosti, ...

Suma sumarum:

Pogrešala bom moj okrogli trebušček, 

a se hkrati tudi veselim, da spoznam to naše malo bitjece, 

ki je včeraj končno dokončno dobilo ime. 

♡

Fotografija: Andrija Majsen

Vrtiček.

Včeraj smo, kljub neprimernemu dnevu za vrtičkanje, posejali in zasadili solato, radič, peteršilj, špinačo, baziliko, feferone ter paprike. Prostor smo pustili še za paradižnike, bučke in kumare. Zaradi že kar konkretnega trebuha sem bila tokrat bolj v vlogi nadzornika. To nalogo sva si delili skupaj z Ajo. :) Mami in Tine pa sta pridno vihtela vsak svoje orodje in pred temo je bilo delo (skoraj) končano. Nekaj je pač potrebno pustiti tudi za drugič. :)

* pINTEREStki *

Popoldanska mala malca.

Zdrava, domača malca na tanoumu kavču. :)

Hvala Anica.

La vita e bella.

Lansko leto smo na današnji dan pakirali in se veselili velike dogodivščine. Letos se veselimo drugačne. :)

A great adventure

is about to begin ... 

♡

Winnie the Pooh

Morski oddih.

Po dolgem času sva prvomajske praznike preživela doma. Ne ravno doma doma, ampak doma v Sloveniji, natančneje na slovenski obali. Ponavadi so bili zadnji aprilski in prvi majski dnevi rezervirani za kakšen roadtrip po Evropi, tokrat pa sva morala plane prilagoditi mali pikici, ki pridno raste v trebuščku. 

Tako sva nekaj dni preživela v privat stanovanju v Luciji, ko pa je bila napoved vremena malce slabša sva se za par dni preselila v hotel Žusterna in tam pridno koristila vse prednosti, ki jih le ta ponuja. Predvsem prednosti, ki se tičejo samopostrežnega zajtrka in večerje. :) Za bivanje v hotelu nisva izbrala ravno najbolj primernega časa, saj je bil le ta nabito poln, kar je bilo predvsem občutiti v bazenskem kompleksu. Razigrani otroci, željni vodnih dogodivščin so dobesedno zasedli celoten kompleks. Šolske počitnice v kombinaciji s  prostimi dnevi in slabim vremenom očitno veliko ljudi izkoristi za obisk bazena.  Bomo vedeli za drugič.

Zaradi napovedi lepšega vremena in želje ostati na morju še malce dlje, sva najin oddih podaljšala. Spakirala sva kovčke in se ponovno preselila v Lucijo. Če bi lahko, bi ga podaljšala še za enkrat toliko, a obveznosti so naju v četrtek zvečer pripeljale nazaj domov, v realnost. 

Bilo je kratko, a sladko. Naslednjič pa na oddih v troje. :)

 

 

Fotografije: Tine Mažgon

Okrasne blazine.

Medtem ko so se nekateri v soboto borili z dežjem, blatom in mrazom na ultramaratonu 100 milj Istre, sem se jaz borila s šivalnim strojem. Ni primerjave, vem, ampak pomemben je tisti občutek, ki ga dobiš, ko nekaj delaš, ustvarjaš in na koncu dobiš rezultat. Pa naj bo to prihod v cilj ali, v mojem primeru, prevleke za okrasne blazine iz ostankov blaga od zaves. Vsak ima svoje veselje, kajne? :)

32. teden

Pikica lepo raste in pridobiva na teži. Kot tudi njena mami (9,5 kg +).

Aktivno pleše. Najbolj v večernih urah. Takrat moj trebuh valovi in dobiva različne oblike. 

Linee negre (še) ni. Tudi strij (še) ne.

Spanje je kar dobro. S pomočjo kita glavača (beri blazine za dojenje). Največkrat na levem boku ali na hrbtu. Nočni obiski stranišča so pogosti. Tudi dnevni niso redki.

Občasno mi ponagaja zgaga. Hvalabogu za Donat.

Noge so kdaj pa kdaj zatečene. Predvsem takrat, ko pozabim, da sem noseča in sem preveč aktivna. Takrat boli tudi hrbet. 

Utrujenost in pomanjkanje energije me zadnje čase kar pogosto spremljata. 

Legofer je še vedno na jedilniku dvakrat na dan.

V službo še hodim. Še kakšnih 14 dni. 

Z obiskovanjem vadbe pilates pa sem zaključila. Že v 30. tednu. Z obljubo, da bom vadila doma. Do danes mi še ni uspelo. Je pa v planu. 

Maa, lepo mi je in dobro se počutim. Kljub nekaterim zgoraj napisanim težavicam. 

♡

Medvedek.

En tak lušten medvedek je trenutno pri nas.

Nima stalnega doma, saj se seli od ene srečke nosečke do druge. 

Spoznal je že eno pikico in dva pikca, zdaj pa potrpežljivo čaka, da spozna še našo. 

Medvedek, četudi te radi gostimo, ne ostani predolgo pri nas. :)