Berem: Gozd obešenih lisic.

Knjigo sem na hitro vzela v knjižnici, na polici Knjižničarke priporočajo. Če jo priporočajo knjižničarke, pa že ne more biti slaba, sem si mislila. Odlična bo za ležeren vikend v Bovcu in že sem se videla kako jo prebiram pod krošnjo kakega drevesa, z Ajo na straži. 

V Bovcu je bilo časa za branje bolj malo in sem knjigo prebrala le toliko, da sem spoznala dva glavna junaka, poklicnega lopova Oiva in zapitega majorja Remesa. Dovolj je bilo le nekaj prebranih strani in že sem bila v Gozdu obešenih lisic. Zmotilo me ni niti tekanje otrok in občasno lajanje Aje. 

Doma sem z zamujenim branjem nadoknadila v dveh dneh. Oivi in Remesu se je pridružila še devetdesetletna Naska, ki je skupaj s svojim mačkonom Jermakkijem pobegnila iz doma za ostarele. Pisatelj, Arto Paasilinna v zgodbo, ki je že tako ali tako polna komičnih vložkov, vsako toliko časa vključi še lisico po imenu Petstotak. Kaj imajo torej skupnega poklicni lopov, zapiti major in ostarela ženica? In kaj ima pri vsem skupaj še lisica? Vem, pa ne povem. :) Ker bi rada, da se tudi vi nasmejite ob branju tega odličnega, že rahlo groteskno komičnega romana.