Je*enti petarde!

Začela se je pirotehnična sezona oz. obdobje, v katerem je dovoljeno prodajati pirotehnične izdelke katerih glavni učinek je pok. Preden se oborožite z vsem sranjem, prosim pomislite na živali, ki imajo zelo izostren sluh in slišijo mnogo bolje od nas ter nenazadnje na otroke, ki se pokanja prav tako bojijo.
 
Je užitek, ko poči, res vreden strahu, ki ga ob tem občutijo otroci in živali?

Bozic.

Naj tokrat namesto besed, govorijo fotografije ...

foto: Tine Mažgon

Letošnja darilca za najbližje (mandljeve kroglice + misel za leto 2o13)

Smrikca - tradicionalno, družinsko, božično pecivo

Activity - tradicija na božični večer :)

Berem: Kje je moj sir.

Rekel mi je: Pojdi z menoj v toplice. V bistvu sem to jaz rekla Tinetu. :) In sva šla. Kam? Tam kjer je lepo, tam kjer nas skoraj že poznajo. :) V terme Olimia, v wellness Orhidelia. V superlativih sem o tem wellnessu govorila že v tej objavi. Da sva se imela ohinsplohmegasuperfajn ne bom niti zgubljala besed, raje vam bom predstavila knjigo, ki mi jo je uspelo prebrati med pavzico od kopanja in savnanja (jp, tokrat sem se tudi savnala). :)

V knjigi Kje je moj sir nastopajo 4 osebice - 2 miški, Hitri in Brzi ter 2 človečka, Hmko in Hohko. Te osebice vsak dan tekajo po Labirintu ter iščejo svoj sir. Na začetku je sira na pretek in ga je dovolj za vse, a kmalu sira zmanjka. Ker je vsak od njih edinstven, drugačen, se na spremembe in na dejstvo, da sira ni več,  različno odzove. In tu se iskanja sira prične. Vsak drugače. 

Zgodba govori o spremembah, ki so popolnoma naravne, saj nič v življenju ne ostaja enako, vse se spreminja. Odvisno je od nas, kako se bomo na spremembe odzvali. Bomo reagirali kot Hmko in Hohko, ki sta se spremembe ustrašila in se nanjo odzvala negativno. Ali bomo takoj pričeli iskati "nov sir", kot Vohko in Brzi. Te štiri osebice na nek način predstavljajo naše osebnostne lastnosti. Labirint predstavlja življenje, sir pa nekakšno nagrado, ki si jo zaslužimo s tem, ko poslušamo samega sebe, se sprememb ne ustrašimo in nanje gledamo pozitivno.

Knjiga ne vsiljuje pravilnega razmišljanja, ampak nas spodbudi, da pričnemo razmišljati o svojem življenju in spremembah v njem.

Priporočam v branje! 

Življenje ni raven in enostaven hodnik,
po katerem potujemo svobodno in nemoteno,
temveč je labirint poti,
med katerimi moramo, izgubljeni in zmedeni
ter tu in tam zadržani v slepi ulici,
najti svojo pot.

Toda vedno, če le imamo vero,
se nam bodo odprla vrata,
morda ne tista, na katera
bi mi sami pomislili,
a tista, ki se bodo na koncu
izkazala za prava.

(A.J. Cronin)

Game night.

V soboto so se naši alter egoti - Štefan in Dragica, Frenk in Pepa, odpravili v Ljubljano na bovling v bovling klub Spider, ki je mimogrede odličen. Majhen, domač, natakarji so prijazni in kar je najbolj pomembno nudi različne možnosti za igro, kar se je pri nas izkazalo za najbolj pomembno. :) Plan je bil odigrati uro bovlinga, nekaj popiti in nato še v staro Ljubljano, na sprehod in pijačko. Na koncu smo cel večer preživeli v bovling klubu, kjer smo morali, ampak res morali, preizkusiti čistvo vse igralne aparate, ki jih imajo. :) Ker nam ura bovlinga ni bila dovolj, smo željo po igri potešili z igranjem namiznega nogometa (fuzbala). Štefan in Dragica vs. Frenk in Pepa. Odigrali smo kar nekaj iger, ampak Štefan in Dragica sta enostavna predobra in sta (skoraj) vedno zmagala. Nama manjka še nekaj vaje. :)

Želja po igranju bovlinga je bila premočna in tako smo se odločili še za eno igro, a tokrat le za pol urno. Medtem ko smo čakali, da se proga sprosti, nam ostali igralni avtomati (beri avtomati, ki ti le za 1€ ponudijo super mega igračko) niso dali miru. In smo seveda preizkusili srečo. Piece of cake bo z ogromnimi kleščami zagrabiti plišastega medvedka, ki bo odlično darilo za malega Štefka. Vrgli smo evro skozi režo, dodelali taktiko in misija za plišastega medvedka se je pričela. Končala pa neuspešno. Itak, nateg! Frenk je imel prav, saj nam je že prej rekel, da proti temu "mamljivemu stroju" nimaš šans, je predober! :) Srečo smo poskusili tudi na drugem avtomatu oz. na tistem avtomatu, ki ti za 1€ vedno (!) da darilo - žogico! :) Ampak jaz, ne jaz nisem dobila žogice, ampak kocko! Pri vseh žogicah, dobim kocko! :)

Naš game night smo ponovno nadaljevali na stezi za bovling, kjer smo odigrali ekspresno igro in kjer sta ponovno slavila Frenk in Štefan! Z Dragico bova s konkurenco pometli naslednjič. :) Med igro smo na ekranu, poleg tistega ekrana, ki je beležil naše rezultate, opazili tudi našega malega Štefkota kako teče v reklami. Veselje na kvadrat, ali bolje rečeno na kubik. :)

Po končani igri bovlinga, pa nas je čakala še ena igra. Tokrat igra biljarda. Saj sem vam rekla, da smo preizkusili in preigrali čisto vse, kar nam je klub nudil. :) Med igro biljarda, ki smo ga mimogrede igrali brezplačno, na račun šefa (verjetno smo se mu zdeli blazno zanimivi in verjetno tudi prvi in edini, ki smo preigrali čisto vse, kar je možno), sem našla na tleh še en žeton za igro namiznega nogometa. In seveda smo odigrali še eno igro fuzbala. Tako, za zaključek. :)

Na poti domov, sredi noči, pa še obvezen postanek pri Tonerju na Vrhniki, na en nad odličen vegi sendvič. Odličen zaključek, odličnega večera. :)

Zavod PET.

Rada bi vam predstavila en prav poseben zavod, v katerem prostovoljno delo opravljam tudi sama, kot administratorka. Gre za Zavod PET - zavod za terapijo s pomočjo psov, ki je zasebni zavod in deluje z namenom dvigovanja kakovosti življenja posameznika s posredovanjem s pomočjo psa.

Terapevtski pari, ki so usposobljeni prostovoljci s svojimi psi, pomagajo otrokom, mladostnikom, odraslim in starostnikom, ki se v življenju ali v določenem življenjskem obdobju soočajo z boleznijo, fizično ali duševno motnjo oziroma omejitvijo. V sodelovanju s posebej usposobljenimi strokovnimi delavci (delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, učitelji, ...) izvajajo posredovanje s pomočja psa v bolnišnicah, domovih starejših, varstveno - delovnih centrih, šolah, vrtcih in posameznih zavodih.

Zakaj PET?

• PET daš za odlično opravljeno delo
• PET je blazinic na pasji tački
• PET je naših področij dela (AAT, AAA, AAE, READ - AAT, READ - AAA)
• PET je najboljša ocena v šoli
• to PET pomeni angleško božati, ljubkovati
• a PET pomeni angleško hišni ljubljenček

Rezultati?

Pozitivnih učinkov posredovanja s pomočja psa je ogromno in jih lahko razdelimo na več vidikov. Pri telesnem vidiku gre za izboljšanje motoričnih sposobnosti (ravnotežje, gibljivost, moč, ...), fine motorike, izboljšanje sposobnosti prijemanja, telesne drže, ... Pri mentalnem zdravju lahko izpostavimo zmanjšanje anksioznosti, povečanje pozornosti, empatija, pozitiven vpliv pri izgubi in žalovanju, višje samospoštovanje in samovrednotenje, ... Pri socialnem vidiku gre za izboljšanje socialnih spretnosti, sodelovanje z drugimi, sposobnost odločanja, nuditi in prejemati pomoč, boljše socialne interakcije, ... Glede na izobraževalni vidik, lahko omenim boljšo in dolgotrajnejšo pozornost, osredotočenost na nalogo, motivacijo, izboljšanje kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Navsezadnje se izboljša verbalna komunikacija, besedni zaklad ter boljša izgovorjava besed.

Dokazano je, da se ob pogostih in rednih stikih z živalmi zmanjša poraba protibolečinskih zdravil. Stik z mehko in toplo pasjo dlako deluje pomirjajoče, napetost se zmanjša, sproščajo se hormoni sreče, zmanjša se stres in tudi manjše je občutenje bolečine. 

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

 Zakaj?

V našem Zavodu se zavedamo kako ključnega pomena za preživetje družbe je sožitje človeka z živalmi oziroma z naravo nasploh. Trudimo se delati v tej smeri in to modrost želimo prenašati tudi na mlajše generacije. Vsak dan dobivamo potrditve, da delo opravljamo dobro, uspešno in da smo na pravi poti. To nam izkazujejo naši "uporabniki", ki se terapije s psom izjemno veselijo in jo težko pričakujejo, saj takrat vsaj za trenutek pozabijo na bolečino, žalost in občutek osamljenosti. 

Naše terapevtke delo opravljajo resno, odgovorno in z vsem srcem. Delo, ki ga opravljajo ni omejeno le na eno uro, kolikor traja terapija, pač pa takšno delo zahteva precej več časa. Na uspešno in produktivno terapijo se je potrebno dobro pripraviti. Potrebno je sestaviti program, kaj se bo na določeni terapiji izvajalo, kar zahteva predvsem vodnikovo znanje, domišljijo in iznajdljivost. Potrebno pa je pripraviti tudi psa, ki mora biti čist, negovan, umirjen in nenazadnje zdrav. Za začetek terapije manjka samo še terapevtska torba z vsemi pripomočki, dobra volja ter nasmešek in delo se lahko prične. Glede na to, da naše terapevtke svoje delo opravljajo s srcem, nasmešek in dobra volja nista nikoli pod vprašajem. :)

Več o našem delu, dejavnostih, terapevtskih parih, ... si lahko preberete tukaj ali tukaj. :)

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Prošnja.

Naš Zavod bo od 1.12.2012 do vključno 31.12.2012 sodeloval v akciji Objem topline, ki jo vodi podjetje Studio Moderna in se tako potegoval za donacijo v višini 1000€.

Če vas je zgornja objava prepričala, da delamo dobro in prav, bomo zelo veseli, če se boste odzvali povabilu in nam vsak dan podelili objem in nam tako omogočili, da jih zberemo čim več in si prislužimo močno zaželjeno in potrebno donacijo. Če nam uspe pridobiti največ objemov, bomo donacijo porabili za nakup pripomočkov, katere nujno potrebujemo pri izvajanju posredovanja s pomočjo psa, če pa ostane kak cent viška, bomo z veseljem kupili še kak priboljšek za naše kosmatince. :)

Glasujete lahko tukaj.

V imenu vseh PETk se vam že vnaprej zahvaljujem za vsak objem. Hvala, ker podpirate naše poslanstvo in nas tako spodbujate pri delu, ki ga opravljamo.

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Foto: Jasmina Hasković, arhiv Zavoda PET

Ponosna PET-ka in pika.

:)

Gledam: Ženska, ki poje. (Incendies)

Je film, ki vas ne bo pustil ravnodušne. In je film, o katerem boste še kar nekaj časa razmišljali.

Gre za pretresljivo in tragično zgodbo o ljubezni, vojni, družini, svobodi, trpljenju, ...

Zgodba se prične pri notarju v Kanadi, ki bratu in sestri, dvojčkoma, bere mamino oporoko, ki ima precej nenavadna navodila. Vsak od njiju dobi eno nalogo. Sestra mora poiskati očeta, ki naj bi med vojno umrl, njen brat dvojček pa njunega brata, za katerega sploh nista vedela. V filmu potekata dve vzporedni zgodbi. Prva prikazuje življenje njune mame, ki je živela v eni izmed držav na arabskem polotoku, vzporedno pa lahko spremljamo zgodbo dvojčka, ki iščeta svojega očeta in brata ter spoznavata presunljivo družinsko zgodbo.

Malo je takih filmov, ki se ti pletejo po glavi še dolgo po tem, ko se konča zaključna špica. Film Ženska, ki poje (Incendies) je eden takih. Verjamem, da se bo pletel po glavi tudi vam. :)

Trailer:

http://www.youtube.com/watch?v=0nycksytL1A

Življenje je kot bonboniera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.

(Forrest Gump)

Metulj.

Moč metulja je v njegovi transformaciji in evoluciji na radosten način. Spominja nas na dejstvo, da na spremembe v življenju ne moremo vplivati, imamo pa v rokah vso odgovornost, kako nanje reagiramo. Na ta način si ustvarjamo lastno sedanjost in pletemo prihodnost. Podobno kot metulji prehajamo skozi določene faze v življenju, vse enako pomembne za nas.

(Urška Korun)

Razmišljam, kako se metulj lahkotno odpre spremembam, novemu življenju. Razvije se iz kokona, razpre svoja čudovita krila in poleti svobodi nasproti. V kokon se ne vrne več.

Tudi sama bi se morala večkrat enostavno prepustiti, si zaupati, se osvoboditi kokona in se odpreti novi fazi življenja. Na spremembe gledati bolj pozitivno, jih sprejeti kot izziv in zaupati vase. Ni dobro, da se čustva in misli zadržujejo v pretekli fazi, saj na ta način stagniramo in si zapiramo možnosti izkustva novih priložnosti in spoznanj. Potrebno si je zaupati, verjeti vase in kot metulj poleteti svobodi nasproti.

Točka moči je vedno v sedanjem trenutku.

Koraki. Mali koraki.

Verjetno ste že opazili Mercatorjev oglas z naslovom Koraki. Če ga niste, nič hudega, si ga lahko ogledate na spodnji povezavi. Verjetno se sprašujete zakaj tako "težim" s tem oglasom. Odgovor je preprost. Ker v njem nastopa, za nas domače je kar glavna zvezda, moj nečak Tjaš. :)

Kako? Zakaj?

Proti koncu oktobra sem opazila Mercatorjev natečaj za skupno ustvarjanje novega oglasa. Zakaj pa ne bi poskusili, sem si rekla in  predlagala Tinetu, da "stopiva v akcijo". In sva. Idejo, da bi posnela Tjaševe korake, je bila Tinetova. Skupaj sva nato izdelala scenarij, izbrala lokacijo in uredila še ostale detajle. Vse vsa imela, idejo, opremo, lokacijo in glavnega igralca. In .. gremo, akcija! :)

Bil je idealen dan za realizacijo projekta. Sončen in topel jesenski dan. Kmalu po 17. uri smo se, z vso opremo, glavnim igralcem, scenaristom, snemalcem in pomočnikom ter seveda Ajo, odpeljali na prizorišče snemanja, na Gore. Časa za poskusno snemanje ni bilo, saj se je sonce počasi že začelo poslavljati, hoteli pa smo posneti Tjaševe korake, skozi katere kukajo še zadnji popoldanski žarki. In nam je uspelo. Že v prvo! :)

Kako smo sploh posneli?

Tine se je ulegel na leseno desko s koleščki in vrvjo, ki jo je že pred časom uredil za različne potrebe snemanja in jaz sem bila v pripravljenosti, da ga pričnem vleči takoj ko Tjaš prične teči. :) Tjaš je za trenutek obstal in nato ... pobeg (kot rečejo v reklami). :) Stisk na tipko REC, vlečenje Tineta na leseni deski, skakanje Aje v ozadju in spodbujanje Tjaša k teku. Bilo je kratko in zabavno. :)

Posneli smo še nekaj drugih scenarijev, ampak nam so bili Mali koraki preprosto najboljši in prav tako komisiji, ki je odločala o zmagovalcih.

Kako nam je uspelo, si lahko ogledate na spodnji povezavi. Naša zvezdica zasije na 0:24 in sije približno 2 sekundi. Za nas domače, ne sije le 2 sekundi, temveč sije vsak dan, vsako uro, vsako minuto, ... :)

http://www.youtube.com/watch?v=1spDyGMzjJY

Ponosna teta! :)

Novembrski prazniki.

Za prejšnji teden, ko so bili prazniki, sem imela kar nekaj načrtov kaj vse bom v teh 5 dneh naredila.

Plan je bil sledeč:
- pospravi omaro, da ne bodo več stvari letele iz nje, ko jo odpreš
- posesaj in pospravi stanovanje
- temeljito počisti kuhinjo
- DIY: prebarvaj leseno škatlo in iz nje naredi "omarico" za ključe
- športaj
- štrikaj
- uredi administracijo za Zavod PET
- preglej fotografije in jih razvij
- privošči si 2 dnevni izlet
- počivaj :)

Pri nekaterih opravilih lahko naredim kljukico, pri večini pa žal ne. Omara je končno pospravljena (juhej!), stanovanje je posesano in pospravljeno, uspelo mi je prebarvati škatlo in s Tinetom sva ustvarila zanimivo omarico za ključe, tako da so ključi končno dobili svoje mesto! :) Zadnjo alinejo lahko večkrat obkljukam, saj je bila največkrat na sporedu prav ta dejavnost. :) Našla sem čas tudi za štrikanje, tako da se je moj "projekt" podaljšal za nekaj centimetrov. :)

"Projekt" v delu"

Končni izdelek

Žal pa kljukice ne morem narediti pri:
- čiščenju kuhinje : plan se premakne na decembrske praznike (wish me luck!)
- športanju : tu si lahko dam polovično kljukico, ker nekaj sem pa le naredila zase in za svoje telo :)
- administraciji za Zavod PET : še malo, pa mi bo voda zalila grlo! :/
- razvijanju fotografij : sramotno, da jih nisva razvila že več kot leto dni (!)
- 2 dnevnem izletu : pride na vrsto. Kmalu! :)

Zaključek ... Nekaj sem naredila, nekaj obveznosti pa še čaka na mojo kljukico.

V soboto, ko se je končno pokazalo sonce, sva s Tinetom popoldne odšla na krajši izlet. Kam? Zaplana - Razgledni stolp. Približno pol ure hoje po makadamski cesti skozi gozd, ki so ga krasile jesenske barve dreves, kupi odpadlega listja po tleh, mir in tišina, ... Krasno. Na cilju pa čas za fotkanje, kofetkanje, uživanje. Ne smem pozabiti na Ajo, ki je norela po listju gor in dol, kopala luknje v tla, občasno pobegnila v kočo, direkt v kuhinjo, ponovila zgodbo o norenju po listih, ... Zgodbi ni bilo konca. Smehu pa tudi ne. :) Faca je ta naša Aja!

Oktober / Vinotok.

 
 

 

(Razočarana) gospodinja.

Tako sem se počutila ta vikend. Besedo razočarana lahko spregledate, saj sem jo napisala kar tako, klišejsko. Daleč od tega, da bi bila razočarana. Če si brez planov, si težko razočaran. :)

Vikend je bil miren, prijeten in večinoma preživet doma na toplem, medtem, ko je zunaj padal dež in v nedeljo tudi rahel sneg. Zakaj bi zapuščal toplino in varnost doma, če je pa zunaj "sodni dan"! :) Z mano se ne bodo strinjali tekači, ki so v nedeljo premagovali kilometre na 17. Ljubljanskem maratonu - kapo dol vsem! Res.

Zakaj gospodinja? Ker sem v nedeljo zavzela kuhinjo in skuhala eno tako domače kosilo:

Pražen krompir + praženo zelje + klobase (seveda zame zadnji del odpade!) + sladica sočno skutino pecivo

Kosilo je bilo tako okusno, da ni bilo časa za fotografiranje. :)

Ker smo že pri hrani, se lahko pohvalim, da sem med tednom spekla odličen in zdrav pirin kruh. Recept sem dobila tukaj. Priprava je preprosta in hitra, kruh pa odličen!

Ta prava gospodinja, vam pravim! :)

Kuhalnico v roki sta popoldne zamenjali pletilki. :) Ob skodelici kave se je pletenje nečesa iz roza kolumbijske volne pričelo. Kaj bo nastalo? Še ne povem. :)

Rada pletem. Plesti me je, še kot majhno deklico, naučila moja nona. Skupaj (beri: jaz v vlogi pomočnice) sva "naštrikali" veliko  puloverjev, kril, jopic, ... Spomnim se, da sem si, ko sem bila stara približno 10 let, sama spletla vijola kombinezon, s kratkimi rokavi in kratkimi hlačami. Če me vprašate, če sem ga nosila. Ne. :) Bila sem ponosna, da sem ga spletla sama, a praktičen pa žal ni bil. Volna in poletje ... :) Ampak OK, namen je pomemben. :)

Žal se danes z znanjem o pletenju ne morem pohvaliti. Vem za leve in za desne in tu se zgodba kmalu tudi konča. A če gre soditi po včerajšnjem dnevu, ko sem spletla cel klovček volne in povrhu dobila še žulj (!) na prstu, bo potrebno to znanje pridobiti nazaj, saj sem očitno "on fire"! :)

Moja pomočnica :)

Žulj od pletenja (!) na mojem desnem mezinčku :)

Ajina dekica :)

Komad, ki sem ga za vikend večkrat poslušala:

Bolj v nasprotju s počutjem, početjem in delovno storilnostjo, že skoraj ne bi mogel biti ... :) Totalno nasprotje! Ampak je dober in je pasal! :)

http://www.youtube.com/watch?v=H_jzuxM3O8M

"Babji vikend" v toplicah.

Rekle smo si ... 

... in smo šle. Na lepše.

Čeprav tako enostavno ni bilo. Potrebno je bilo kar nekaj usklajevanja, da smo dobile termin, ki je ustrezal vsem. Ampak smo ga in imele smo se odlično! :)

Štiri prijateljice.
Trije dnevi.
Dva izleta.
En wellness.
Nepozabno. Neprecenljivo.  

Uživale in razvajale smo se v Podčetrtku, natančneje v termah Olimje, kamor se skupaj odpravimo vsaj 2x letno. In nismo se še naveličale in se verjetno tudi nikoli ne bomo. :) To so trije naši dnevi, ko klepetamo in klepetamo (namerno sem 2x napisala klepetamo, ker res veliiko govorimo), se smejimo, sprehajamo po bližnji okolici, razvajamo v wellnessu Orhidelia, ki je mimogrede top of the top, ... In smo preprosto skupaj. Ni nam bilo hudega. Res ne. :)

Nazaj domov smo se vrnile v (pre)natrpanem avtu, polne lepih spominov in predvsem spočite. :)
Še bomo šle in pika. :)

Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.

(George Eliot)