You must not lose faith in humanity.
Humanity is like an ocean;
if a few drops of the ocean are dirty,
the ocean does not become dirty.
(Mahatma Gandhi)
Žal je teh kapljic v oceanu vedno več in počasi izgubljam vero in upanje v ljudi in s tem posledično v boljši jutri. Lahko me označite za pesimista, a glede na splošno stanje in razmere, ki so trenutno pri nas in v svetu, razmišljanje in odnos ljudi do narave, sočloveka, dobrin, živali, ... Se nam obeta nič kaj svetla prihodnost.
Smo kot možicelj v videu. Uničiti in prisvojiti si vse okrog nas, do zadnjega izmolsti objekt ali subjekt, ga maksimalno izkoristiti za naše potrebe, si dobesedno nagrabiti vse materialne dobrine, ne glede na ceno in ob vsem tem plesati zmagovalni ples in dirigirati s krono na glavi. Sprašujem se, koliko časa bomo sploh lahko še tako plesali?
Jaz sicer še vedno mislim, da smo ljudje sicer dobri a si preveč želimo udobja. In smo leni in naivni in večinoma o stvareh kaj dosti niti ne razmišljamo.
OdgovoriIzbrišiDobro delati za zemljo (in nas same) je pa izredno garanje. Nikoli ne veš kaj je prav, pravzaprav je skoraj vse narobe. Nikomur ne smeš verjeti, ves čas moraš raziskovati in nenehno se moraš boriti z mlini na veter. In moraš si upati!
Če bi se bilo za odpovedati samo eni stvari, verjamem, da bi vsi sodelovali. Tako je pa vsega preprosto preveč. Še če hočeš delati dobro, moraš izbirati bitke. Žal!
Vsaka čast in ne obupaj! Sej počasi se nas bo nekaj nabralo.
Se strinjam s tabo glede lenobe in udobja. In res je ja, o tem sploh ne razmišljamo. Pa bi morali. Ker se gre za nas, za naše zanamce in naš planet. Najlažje je pogledati stran ali si zatisniti oči in reči, saj se itak nič ne da storiti. Najlažje.
OdgovoriIzbrišiOptimist je pa težko biti, sploh ob vsem takih in drugačnih novicah, ki jih slišiš, prebereš, pa če hočeš ali ne, že najdejo pot do tebe.
Ampak ok, saj bomo zmagali. Najprej eno bitko, potem drugo, pa tretjo .. in na koncu vojno! To je optimizem! :)