Oziroma sem brala, saj sem jo skoraj na mah prebrala. Vseh 565 strani sem dobesedno požirala in jo odložila šele, ko me je premagal spanec ali prijetno zmotil Tinetov klic preko skajpa.
V knjigi spremljamo odnos med invalidom Willom, čigar nesreča ga je za vedno prikovala na voziček ter njegovo negovalko Lou, ki živi udobno, mirno življenje. Lou živi v svojem mehurčku udobja, ni nikoli potovala, gledala tujejezične filme ali se ukvarjala z adrenalinskimi športi, medtem ko Will živi oziroma je živel življenje polno dogodivščin, potovanj in adrenalina. Z vsako prebrano stranjo smo priča bolj poglobljenemu odnosu med njima ter spremljamo Lou, kako se uči polnejšega in lepšega življenja od nekoga, ki ga ne more več živeti.
Sliši se kot idealen recept za solzav romantičen film, s srečnim koncem, a je daleč od tega. Gre za roman, ki ga boste res težko odložili in zna se vam zgoditi naslednje ... :)
Ni pomembno kako je človek umrl,
temveč kako je živel.
ja, vem ... sem bila taka poleti :)
OdgovoriIzbriši:)
OdgovoriIzbrišiTi si že tretja, ki mi je priporočila to knjigo. :) Jo bo res treba prebrat.
OdgovoriIzbrišiJa ne vem kaj čakaš! Hitro v knjižnico in brat! :)
OdgovoriIzbrišiOjej, v očitno bo treba nehat kvačkat pa začet brat. :)
OdgovoriIzbrišiNaj vsaj za nekaj trenutkov odloži kvačko Anita Česnik Mažgon, se razkomoti na kavču in v roke vzame kakšno zanimivo knjigo. Zgoraj opisana knjiga bo odličen začetek. :)
OdgovoriIzbriši