Tokrat sem se odločila za knjigo domačega, idrijskega pisatelja Tomaža Kosmača z naslovom Sabina. Kosmo, kot pisatelja imenujejo domačini, je znan po pisanju zgodb ljudi iz obrobja družbe, s katerimi se največkrat druži in to njegovim zgodbam daje pristnost in privlačnost.
Roman Sabina je pisateljev prvi ljubezenski roman, ki nikakor ni klasičen ljubezenski roman. Po eni strani govori o njegovi življenjski ljubezni do Sabine, ki ga je očarala že v najstniških letih s svojo nadzemeljsko lepoto, in njegovi ljubezni do samskega življenja na drugi. V romanu tako spremljamo zanimivo in nenavadno ljubezensko zgodbo Sabine in Kosmota, ki sta skupaj in hkrati narazen, ki se na trenutke približata, a že v naslednjem oddaljita. Na trenutke se nam lahko glavni akter celo zasmili, saj se njegova nesojena ljubezen ves čas igra z njim, kot mačka z mišjo. A v tej zgodbi se lahko vprašamo, kdo je tu "poraženec". Kosmo, ki je zvesto vdan samskemu življenju in bevandi, ali boginja Sabina, ki nekako ne more brez njegove pozornosti?
S Sabino dolgo nisva imela stikov, nato sem ji v pijanosti na FB-ju omenil, da jo pogrešam, a da bi sebe pogrešal še bolj. Takoj je priletelo: Si me imel sploh kdaj resnično rad? Odvrnil sem: Najraje sem (bil) sam. Odpisala je: Lepo, da priznaš.
Zdelo se je, da je pri volji za razpredanje, zato sem se lotil obširnega pisma, v katerem sem navajal, da sem jo imel za pravljično osebo, muzo, in v transu plaval po nebeških planjavah, čeprav si je prejkone želela čisto običajne ljubezni, ne oboževanja, česar pa jaz ne morem dati, ker podzavestno bežim od dvojine in realnega sveta. Pritisnil sem tipko "pošlji", vendar funkcija ni delovala. Postopek sem ponavljal do onemoglosti in šele po krepčilnem spancu ugotovil, v katerem grmi tiči zajec. Odgovor je bil sila preprost. Sabina me je zbrisala s Facebooka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Nov komentar? Juhuhu! Hvala! :)