Življenje.

Tak čudno je naše življenje,

srečno in hkrati nesrečno,

in kratko je naše življenje

in eno samo za večno.

Dokler smo tu, sta nebo

in zemlja v naši oblasti,

vendar mora drevo

ob sojenem času pasti.

Tak čudno je naše življenje

s svojo mračno zavestjo,

da se pesem konča

v plitvem jarku za cesto,

da se včasih konča,

preden se je začela,

brez zemlje in brez neba

kot roža nedozorela.

Tak čudno je naše življenje,

srečno in hkrati nesrečno,

- o pesem nedokončana -

in eno samo za večno.

(Kajetan Kovič)