Na Blegoš z mojimi in njegovimi.

Tja gor smo šli že prejšnjo nedeljo. Kot že rečeno, z mojimi in njegovimi. :) Z mojimi mislim na mojo družino in z njegovimi na Tinetovo. Žal brez Tineta, saj se trenutno potepa po Kanadi. Njegove zapise s potepanja si lahko preberete tukaj in tukaj.

Na pot smo se podali v poznih jutranjih urah in naše prijetno druženje na svežem gorskem zraku zaključili v poznih popoldanskih urah. Fotoaparat je tokrat ostal doma, saj so Česnik Mažgonovi vedno opremljeni s fotoaparatom in pripravljeni loviti trenutke. Kakšne so ulovili tokrat, si lahko ogledate tukaj.

Na počitnicah pri noni in nonotu v Lokovcu.

Naslov objave sem napisala kot naslov kakšnega šolskega spisa. Ampak tudi zgodbo bi lahko napisala v obliki spisa. Zakaj? Ker se mi je v teh treh dneh, kar sem bila na počitnicah, zdelo kot da bi se preselila kar nekaj let nazaj, ko sem bila še osnovnošolka. Manjkali so le še bratranci in sestrične, da bi se kot včasih punce igrale v otroški sobi, fantje pa bi se podili naokoli s kolesi ali motorji. Lušno je bilo. Včasih in zdaj. :)

V eni izmed najdaljših vasi v Sloveniji, ki se razprostira na nadmorski višini okoli 900 metrov in kjer ni trgovine, interneta, prometa (v 3 dneh se je mimo hiše pripeljal 1 avto!), sem si predvsem odpočila od mestnega vrveža in preprosto uživala. Na sončku v travi brala knjige, v gozdu nabirala gozdne jagode in v okolici hiše ribez, lovila ta pravo svetlobo in ta prave kote za čim boljšo fotografijo, grabla posušeno travo, spala na peči, poslušala petelinjo budnico ob 4h zjutraj (!), pred hišo v senci oreha pila kavo v dobri družbi, ... Da ne bo že kičasto, bom raje končala z opisovanjem. :)

Za zaključek lahko napišem le še to, da je na deželi lepo. In pika. :)

 

 

Presenečenje v poštnem predalu št. 91.

Danes me je v službenem poštnem predalu čakalo prav prijetno presenečenje iz Selc. Da me je čakalo tam in ne v domačem poštnem nabiralniku, mi je povedal poštar, ko je videl moj avto parkiran doma, pred blokom in ne na mestu, kjer ga običajno parkiram med tednom, ko sem v službi. Poštar pač ne more vedeti, kdaj ima kdo dopust. :) Radovednost mi ni dala miru in zato sem kmalu, z Ajo na sedežu, brzela po klancu navzdol in pošti, ter posledično paketku, naproti.

S ključem sem odprla predal št. 91 in tam, na vrhu ostale pošte in reklamnih obvestil, me je čakal rjav paketek, ki mi je privabil širok nasmeh na usta. Zgodba se je ponovila, le da sem zdaj brzela po klancu navzgor. Nazaj proti domu in potešitvi radovednosti naproti. :)

Vedela sem, kaj je skrito v paketku, ampak še vedno sem z vnemo in nestrpnim, otroškim pričakovanjem odpirala paketek. 

V njem pa ... Cekarček. Prekrasen poletni cekarček iz pod rok Urške. 

Urška, hvala ti za presenečenje in hvala za prelep cekarček. Hvala iz ♥.

Hvala za rože.

... in prijeten klepet, D. :)

* pINTEREStki *

Pred enim letom.

From the mills away from home,

no matter where you roam,

you can always get to me.

I still hear your heartbeat,

yea I still hear your heartbeat,

the sound of you is so sweet ...

♥

Parubk, 7.7.2012

Babji vikend paket v Izoli.

Leta nazaj, smo v prikolici v kampu Jadranka preživeli čisto drugače kot letos. Večerno urejanje frizure in make upa za nepozabno zabavo, je letos zamenjal prijeten, umirjen klepet ob kozarcu radlerja, guidota in proje. :) Norenje na plesišču do zgodnjih jutranjih ur, smo raje zamenjale za kakovosten spanec. Tudi jutra so bila tokrat drugačna. Nismo jih preživele z razbijajočo glavo in slabostjo zaradi prekrokane noči, pač pa smo se zbudile spočite in sveže ter pripravljene na nov dan. Obvezen obisk šoping centra, sladoled, kosilo, popoldanska kavica, (predolg) sprehod od Izole do Kopra (za nazaj smo si raje izbrale lažjo pot in se odpeljale z avtobusom), branje napete knjige na sončku in v postelji v bralnem kotičku (:)), peka palačink in klepet ter večerna igrica Koga imam v mislih, ob brnenju kaloriferja v prikolici.

Drugače, a vseeno lepo. :)