Okrasne blazine.

Medtem ko so se nekateri v soboto borili z dežjem, blatom in mrazom na ultramaratonu 100 milj Istre, sem se jaz borila s šivalnim strojem. Ni primerjave, vem, ampak pomemben je tisti občutek, ki ga dobiš, ko nekaj delaš, ustvarjaš in na koncu dobiš rezultat. Pa naj bo to prihod v cilj ali, v mojem primeru, prevleke za okrasne blazine iz ostankov blaga od zaves. Vsak ima svoje veselje, kajne? :)

Previjalna podloga.

Za vikend je najina kuhinja imela drugačno vlogo od običajne - spremenila se je namreč v šivalnico. Ko mačke ni doma (Tine je bil službeno odsoten), miške šivajo. :) In tako sem za našo Pikico sešila ljubko previjalno podlogo. Za takrat, ko se bomo potepali in previjanje ne bo možno v udobju doma. Glede na to, da se šivanja šele učim, sem s končnim izdelkom zelo zadovoljna. :)

Idejo sem dobila na Pinterestu, kjer je bila tudi povezava do kroja, ki ga je seveda potrebno kupiti, ampak se za nakup nisem odločila, temveč sem se šivanja lotila kar približno, po kmečki pameti. :) 

V trgovini z blagom sem kupila vso potrebno opremo:

- belo blago, ki je na eni strani nepremočljivo in na drugi prijetno mehko

- pisano otroško blago

- robni trak

- trak ježek

- sukanec

Najprej sem izrezala enak kos belega in pisanega blaga, ki sem ju nato sešila skupaj. To mi je delalo kar precej preglavic, saj je nepremočljivo blago precej izmuzljivo in je skupaj s pisanim blagom kar drselo in se premikalo. Pomagala sm si z bucikami, kar je zadevo malce omililo. Kakšni izkušeni šivilji to verjetno ne bi delalo preglavic, ampak meni, kot začetnici, pa je povzročilo kar nekaj sivih las. 

Ker sem se odločila, da bom spodaj naredila tudi žepek, kjer bodo shranjene pleničke, čistilni robčki in podobne potrebščine, je sledil korak šivanja in robljenja žepka. 

Ko je bil žepek sešit in zarobljen, sem ga sešila na podlogo in preko sredine naredila še en šiv, za ločevanje pleničk od robčkov. Sledilo je robljenje z robnim trakom. 

Za konec je bilo potrebno še zašiti ježka, da se bo podloga lahko spravila in bo ostala zaprta. To sem pravzaprav naredila že prej, preden sem belo podlogo sešila z barvno, ampak sem kasneje ugotovila, da nisem bila preveč natančna in se podloga ne bi lepo zaprla, zato je bilo potrebno ježka odparati in ga na novo prišiti. Se zgodi tudi najboljšim. :)

In končni izdelek ...

Podloga, ko jo zapremo, je majhna in priročna. Ko pa bo Pikico potrebno previti, pa se bo spremenila v ravno prav veliko podlogo, z vključeno vso potrebno opremo. :)

Nekaj lepega se dela.

Šivanka le urno 

obračaj se ti,

ker šivati meni

se sila mudi.

Nikar me ne zbadaj,

mi tekaj gladko.

In nitka ne trgaj,

se mi ne zmikuj,

nikar ne nagajaj,

gosto zavezuj.

In sonce skoz okno

sijaj mi svetlo,

da nitko udeti

bom mogla urno.

(B. Ipavec)

 

 

Za moje Valentinčke.

PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo se 

prijateljev dotika,

od mezinca na nogi

do besede z jezika. 

Zato boža in hrani

in nikoli ne pika.

S prsti počeše lase

nežnejše od glavnika.

Pravo prijateljstvo 

gore premika,

ne more biti vprašaj,

je le klicaj ali pika.

Prijateljstvo se rodi,

se smeji in mežika,

kot čudežno sonce

izpod dežnika.

Prijatelj je zato

najlepša oblika sveta,

ker jo naslika srce

in se dotika - vsega.

(Bina Štampe Žmavc)

♡  ♡  ♡

Ustvarjanje.

Ko je zunaj (pre)vroče in ko se bližajo rojstni dnevi malih škratkov je čas za ustvarjanje. :) Nastali so na roke zašiti srčki, polnjeni z naribanim sivkinim milom iz Provanse ter kroglicami iz stiroporja. Glede na to, da sem prvič nekaj na roke sešila (razen šivanje odpadlih gumbov), sem s končnim izdelkom kar zadovoljna. :)

 

 

En srček je romal v najino kopalnico, drugi trije na Travnik k punčki Eli in tretji v Ajdovščino k fantku Črtu. Le da zadnji trije niso bili srčki, pač pa oblački. Fotografij žal ni, ker sem bila bitko s časom, da je rojstnodnevni slavljenec Črt dobil darilo za rojstni dan. :)

 

DIY - mačje/pasje ležišče.

Pred kratkim sem na strani Vse si lahko naredite sami opazila eno super idejo, kako narediti mačje/pasje ležišče iz starega puloverja. Ideja je res dobra, izvedba hitra, izdelek pa nadvse uporaben in prisrčen. Če bo res uporaben bomo šele videli, prisrčen pa je zagotovo. Vsaj meni. :)

Potrebujemo:
- star pulover/majico
- stare krpe/brisače/majice
- blazino
- sukanec in šivanko
- trak

Ko imamo vse "sestavine" se delo lahko prične. Najprej moramo skupaj sešiti zgornji del majice (če bo vaša žrtev star pulover, morate najprej odstriči ovratnik), da dobimo povezano celoto in da nam blazina, ne bo na drugi strani ušla ven. :)

Nato majico napolnimo z blazino oz. blazino oblečemo v majico. :) Rokave napolnimo s starimi majicami, krpami, brisačami (v mojem primeru). Malo potlačimo, lepo razporedimo, da so rokavi  približno enakomerno napolnjeni in nato sledi še zadnja faza (finale :)), da rokava povežemo skupaj in zavežemo v lično pentljo.

 In vola ... Ležišče je nared za mačje/pasje smrčke. :)

Aja ni še čisto prepričana, če ji je ležišče všeč. Recimo, da je še v fazi odločanja. :)

Poročilo sledi ...
:)

Bozic.

Naj tokrat namesto besed, govorijo fotografije ...

foto: Tine Mažgon

Letošnja darilca za najbližje (mandljeve kroglice + misel za leto 2o13)

Smrikca - tradicionalno, družinsko, božično pecivo

Activity - tradicija na božični večer :)

Novembrski prazniki.

Za prejšnji teden, ko so bili prazniki, sem imela kar nekaj načrtov kaj vse bom v teh 5 dneh naredila.

Plan je bil sledeč:
- pospravi omaro, da ne bodo več stvari letele iz nje, ko jo odpreš
- posesaj in pospravi stanovanje
- temeljito počisti kuhinjo
- DIY: prebarvaj leseno škatlo in iz nje naredi "omarico" za ključe
- športaj
- štrikaj
- uredi administracijo za Zavod PET
- preglej fotografije in jih razvij
- privošči si 2 dnevni izlet
- počivaj :)

Pri nekaterih opravilih lahko naredim kljukico, pri večini pa žal ne. Omara je končno pospravljena (juhej!), stanovanje je posesano in pospravljeno, uspelo mi je prebarvati škatlo in s Tinetom sva ustvarila zanimivo omarico za ključe, tako da so ključi končno dobili svoje mesto! :) Zadnjo alinejo lahko večkrat obkljukam, saj je bila največkrat na sporedu prav ta dejavnost. :) Našla sem čas tudi za štrikanje, tako da se je moj "projekt" podaljšal za nekaj centimetrov. :)

"Projekt" v delu"

Končni izdelek

Žal pa kljukice ne morem narediti pri:
- čiščenju kuhinje : plan se premakne na decembrske praznike (wish me luck!)
- športanju : tu si lahko dam polovično kljukico, ker nekaj sem pa le naredila zase in za svoje telo :)
- administraciji za Zavod PET : še malo, pa mi bo voda zalila grlo! :/
- razvijanju fotografij : sramotno, da jih nisva razvila že več kot leto dni (!)
- 2 dnevnem izletu : pride na vrsto. Kmalu! :)

Zaključek ... Nekaj sem naredila, nekaj obveznosti pa še čaka na mojo kljukico.

V soboto, ko se je končno pokazalo sonce, sva s Tinetom popoldne odšla na krajši izlet. Kam? Zaplana - Razgledni stolp. Približno pol ure hoje po makadamski cesti skozi gozd, ki so ga krasile jesenske barve dreves, kupi odpadlega listja po tleh, mir in tišina, ... Krasno. Na cilju pa čas za fotkanje, kofetkanje, uživanje. Ne smem pozabiti na Ajo, ki je norela po listju gor in dol, kopala luknje v tla, občasno pobegnila v kočo, direkt v kuhinjo, ponovila zgodbo o norenju po listih, ... Zgodbi ni bilo konca. Smehu pa tudi ne. :) Faca je ta naša Aja!

(Razočarana) gospodinja.

Tako sem se počutila ta vikend. Besedo razočarana lahko spregledate, saj sem jo napisala kar tako, klišejsko. Daleč od tega, da bi bila razočarana. Če si brez planov, si težko razočaran. :)

Vikend je bil miren, prijeten in večinoma preživet doma na toplem, medtem, ko je zunaj padal dež in v nedeljo tudi rahel sneg. Zakaj bi zapuščal toplino in varnost doma, če je pa zunaj "sodni dan"! :) Z mano se ne bodo strinjali tekači, ki so v nedeljo premagovali kilometre na 17. Ljubljanskem maratonu - kapo dol vsem! Res.

Zakaj gospodinja? Ker sem v nedeljo zavzela kuhinjo in skuhala eno tako domače kosilo:

Pražen krompir + praženo zelje + klobase (seveda zame zadnji del odpade!) + sladica sočno skutino pecivo

Kosilo je bilo tako okusno, da ni bilo časa za fotografiranje. :)

Ker smo že pri hrani, se lahko pohvalim, da sem med tednom spekla odličen in zdrav pirin kruh. Recept sem dobila tukaj. Priprava je preprosta in hitra, kruh pa odličen!

Ta prava gospodinja, vam pravim! :)

Kuhalnico v roki sta popoldne zamenjali pletilki. :) Ob skodelici kave se je pletenje nečesa iz roza kolumbijske volne pričelo. Kaj bo nastalo? Še ne povem. :)

Rada pletem. Plesti me je, še kot majhno deklico, naučila moja nona. Skupaj (beri: jaz v vlogi pomočnice) sva "naštrikali" veliko  puloverjev, kril, jopic, ... Spomnim se, da sem si, ko sem bila stara približno 10 let, sama spletla vijola kombinezon, s kratkimi rokavi in kratkimi hlačami. Če me vprašate, če sem ga nosila. Ne. :) Bila sem ponosna, da sem ga spletla sama, a praktičen pa žal ni bil. Volna in poletje ... :) Ampak OK, namen je pomemben. :)

Žal se danes z znanjem o pletenju ne morem pohvaliti. Vem za leve in za desne in tu se zgodba kmalu tudi konča. A če gre soditi po včerajšnjem dnevu, ko sem spletla cel klovček volne in povrhu dobila še žulj (!) na prstu, bo potrebno to znanje pridobiti nazaj, saj sem očitno "on fire"! :)

Moja pomočnica :)

Žulj od pletenja (!) na mojem desnem mezinčku :)

Ajina dekica :)

Komad, ki sem ga za vikend večkrat poslušala:

Bolj v nasprotju s počutjem, početjem in delovno storilnostjo, že skoraj ne bi mogel biti ... :) Totalno nasprotje! Ampak je dober in je pasal! :)

http://www.youtube.com/watch?v=H_jzuxM3O8M