Prosena kaša z jabolki.

Kadar si zaželim jed, ki bo pripravljena hitro in bo za povrh še sladka in zdrava, si velikokrat pripravim proseno kašo z jabolki. Priprava je res preprosta in hitra.  

Potrebujemo:

- skodelico prosa

- 2 do 3 skodelice mleka (jaz uporabim riževega)

- 3 jabolka 

- kokosovo mast (lahko tudi navadno margarino)

- javorjev sirup

- cimet

Priprava

Proso najprej oplaknemo pod tekočo vodo, stresemo v lonec in ga zalijemo z dvema skodelicama riževega mleka. Kuhamo približno 20 minut in po potrebi še dodatno zalijemo z mlekom. Ko se proso skuha, ga odstavimo z gorilnika, pokrijemo s pokrovko in pustimo nekaj minut počivati. Med tem naribamo jabolka in jih na kokosovi masti prepražimo ter dodamo javorjev sirup in cimet. Po nekaj minutnem praženju jabolk (lahko dodate tudi drugo sadje), dodamo v ponev še proso. Vse skupaj dobro premešamo, da se okusi prepojijo ter po potrebi dodamo še malo javorjevega sirupa ali cimeta in jed je končana. :)

Dober tek!

Post #3 in prvi pretečeni kilometri.

Se spomnite te objave? No, letos ni nič drugače in ponovno sem se za 40 dni poslovila od sladkorja. Poteka 5. dan tega težkega, nič kaj prijaznega obdobja, za take sladokusce kot sem jaz. V službi, za malico ne pojem več nobenega slastnega peciva iz bližnje pekarne, pri kavi si ne postrežem več s čokoladnimi piškoti, zvečer pred televizijo si ne privoščim več kepico ali dve sladoleda, ... Ja, taka sladkosnedka sem. :)

V teh petih dneh sem se odpovedala že trem zelo okusnim tortam (po informacijah ostalih, ki imajo to srečo, da lahko uživajo v teh sladkih pregrehah) in še kar nekaterim se bom morala. Poleg tort je bilo tukaj še ogromno drugih sladic, ki so običajno postrežene na rojstnodnevnih zabavah. Tako smo včeraj s prijateljicami namesto po sladkem, vse pregrehe vrednem pecivu, posegle po kislih kumaricah. Sladica - kumara, skoraj eno in isto. :) Torej, če potegnem črto, je pred mano eno tako res lepo, prijetno obdobje. :)

Ker pa sam post ni dovolj, sem se vključila še v Anitin program Tek za začetnike. Ker sem pač tak športen tip človeka in ker res zelo rada tečem. Not! Niti približno nisem za šport in niti približno ne maram teči. Ampak, ker je res že skrajni čas, da pričnem malo gibati in ker je program res namenjen začetnikom, sem si rekla, zakaj pa ne. Zgubit nimam kaj, pridobim pa lahko veliko. Razgibano telo, druženje z ostalimi sotekačicami, mogoče kakšno kilo manj (upam :)), več energije in mogoče na koncu tek celo vzljubim. Za mano je prvi trening in moram reči, da sem navdušena. Ko smo zaključile s treningom, sem bila izredno ponosna nase in na pretečenih 12 minut (!) teka. Nisem bila preveč utrujena in bi lahko pretekla še kakšno minuto in tudi musklfibra nisem imela. Kar je super, da se brez bolečin v nogah lahko veselim jutrišnjega teka. :) 

Zunaj zima.

 ... v kuhinji pa pomlad. :)

Hvala teta Majda za pošiljko Modrejskega regrada in mami za dostavo, kljub snežnemu metežu.

Večerja za moje punce.

Sobota zvečer, kuhinja A la Petra s tremi hodi in moje punce.

We are friends.

Always remember that if you fall,

I will pick you up.

After I finish laughing.

:)

Presna gibanica za dober namen.

Jadranka Juras, je kot pogoj (malo za šalo, malo za res) postavila, da pride v Idrijo predstaviti knjigo Večna Treblinka le v primeru, da z Moniko pripraviva kakšno vegansko dobroto. Za prijetno druženje ob dobri veganski hrani po predavanju. Monika mi je poslala nekaj receptov za pripravo odličnih veganskih jedi in odločitev, kaj pripraviti, je padla takoj. Odločila sem se za, zdravju prijaznejšo verzijo znamenite slovenske sladice, presno vegansko gibanico. Poleg tega, da je lažje prebavljiva, tudi njena priprava ni tako zamudna.

Če vas zanima recept, kako pripraviti to odlično sladico, berite dalje. :)

Za spodnjo plast potrebujemo:

50g mandljev

50g orehov

100g datljev

Mandlje in orehe drobno zmeljemo v multipraktiku ali blenderju in dodajamo datlje, da se testo sprime. Lažje bo šlo, če dodamo nekaj vode. Maso prihranimo za pozneje.

Za makovo plast potrebujemo:

150g maka

50g namočenih datljev 

3 žlice limoninega soka

Mak zmeljemo v multipraktiku ali blenderju, nato dodamo namočene datlje in limonin sok, da dobimo gosto zmes. Postavimo na stran.

Za orehovo plast potrebujemo:

200g orehov

100g namočenih datljev

Orehe drobno zmeljemo v multipraktiku ali blenderju, nato dodamo namočene datlje in zmešamo v homogeno mazljivo zmes. Po potrebi dodajamo vodo. Postavimo na stran.

Za skutino plast potrebujemo:

200g indijskih oreščkov ali makadamije

5 žlic limoninega soka

ščep soli

Oreščke namočimo za nekaj ur, nato jih odcejene dobro zmeljemo v multibraktiku ali blenderju skupaj z limoninim sokom in ščepcem soli. Po potrebi dodajamo vodo. Postavimo na stran.

Za jabolčno plast potrebujemo:

4 večja jabolka

žlica limoninega soka

Jabolka naribamo (lupljenje ni potrebno), dodamo limonin sok, da ne porjavijo in z rokami iz njih iztisnemo sok. Naribana jabolka postavimo na stran.

Končna priprava:

Poljuben pekač najprej obložimo s plastično folijo, da bomo sladico lažje dobili ven. Najprej pripravimo spodnjo plast tako, da maso s prsti razgrnemo v kvadrat debeline približno pol centimetra. Nato nadevamo plasti. Bodite pozorni, da najprej porabite le polovico od vsakega nadeva!

Začnemo s polovico makove plasti, nato sledi polovica skutine plasti, polovica orehove plasti in polovica naribanih jabolk. Postopek še enkrat ponovimo (brez spodnje plasti) in zaključimo z jabolki. 

Gibanica je najboljša, če jo nekaj časa pustimo, da se okusi prepojijo, odlična pa je tudi takoj. Ker je zelo nasitna, jo narežemo na manjše koščke, kot smo morda vajeni. 

Pa dober tek! :)

Kako pa je bilo na samem predavanju? Odlično. Jadranka je ponovno dokazala, da ji je še kako mar za živali, za sočloveka, za planet. Dejstva, ki jih je v knjigi zapisal Patterson je podkrepila z lastnim znanjem in izkušnjami, saj se že več kot 10 let aktivno bori za pravice in svobodo vseh živih bitij. Svoja razmišljanja in poglede je predstavila tudi domačinka Monika Rijavec. Skupaj sta zbranim, upam da, vsaj malo odprli oči in jih pripravili do razmišljanja o agoniji, ki jo vsakodnevno doživljajo živali po vsem svetu. Stvar posameznika pa je, kaj bo glede tega ukrenil.

Foto: Tine Mažgon

Mala mal'ca.

Tako ali podobno malo mal'co si privoščim večkrat. Zakaj? Zato, ker je tako zelo hitro pripravljena. Ker je tako zelo zdrava. In ker je tako zelo dobra. Predvsem slednje. :)

Za tokratni smuti sem uporabila:

• banano
• jabolko
• jagode
• maline
• tekoči jogurt
• javorjev sirup

Povrhu pa sem nato potresla:

• lešnike
• mandlje
• laneno seme
• chia semena

Narežemo jabolko

in ostalo sadje,

dodamo malo javorjevega sirupa in prelijemo z jogurtom.

Dobro premešamo v blenderju,

dodamo laneno seme,

lešnike, mandlje in chia semena

ter postrežemo.

Pa dober tek! :)


Foto: Tine

Sladkor? Ja, prosim.

Pa je za mano. 40 dnevni post brez sladkorja. Ponosna nase, da sem zdržala in se uprla vsem mikavnim sladicam, ki so mi prišle velikokrat pred oči in pod nos.

Petra : sladkarije = 1 : 0

:)

Proslavila sem takoj v nedeljo zjutraj (zakaj zgubljati čas) in si kar v postelji privoščila Hoferjev medenjak, polnjen z jagodnim nadevom. Pa ne samo enega, da se razumemo. :) Nič kaj zmagoslavno, kajne? Nič bat, sem tekom dneva še večkrat proslavila, z bolj okusnimi sladicami in sladkarijami. Jah, veliko dni je bilo potrebno nadoknaditi. :) Ker so prazniki, na mizi ni manjkalo dobrot. Odlična domača potica in veliko čokoladnih pirhov, malih in velikih. Kot vsako leto, me je tudi letos doma čakal "ta velk" pirh. Letos s simpatičnim presenečenjem. Vsaj tako je pisalo na etiketi. Vsa v pričakovanju, le kakšno simpatično presenečenje se skriva notri, sem radovedno in z vnemo odpirala veliko čokoladno jajce in na koncu, ko sem ga odprla ... Razočaranje. Simpatično presenečenje, my ass! Potrebovali smo precej časa, da smo sploh ugotovili, kaj to sploh je (še zdaj nisem prepričana, da smo pravilno ugotovili). Simpatično zagotovo ni bilo. Niti najmanj. Je bila pa zato vsaj čokolada dobra. Mogoče tudi zato, ker je prej 40 dni tudi povohala nisem.

Če sem že dan pričela s sladkorjem, sem ga tudi končala. S smutijem tutifruti - mešanico zdravja in sladkorja. V "blenderju" zmiksaš jagode, jabolko, banano, dodaš tekoči jogurt, smetano in vanilijev sladoled. Za dekoracijo potreseš še z mrvicami in dodaš koščke čokolade. Za prste obliznit dobro! :)

Glede sladkorja je tako. Ponovno je na jedilniku, a v zmernih količinah.

Upam! :)

Sladkor? Ne, hvala.

Tak je moj odgovor na vprašanje, ko mi nekdo ponudi nekaj sladkega ali samo sladkor za v kavo. In to traja (že) 13 dni. Razlog? Post. Ali natančneje 40 (!) dnevni post.

Preden karkoli nadaljujem, morate nekaj vedeti, da sem izredno sladkosnedna punca. Pa ne samo na tak način, da rada pojem kakšen košček čokolade ali košček dobrega peciva. Ne. Jaz imam rada sladkor v velikih količinah. Ko si jaz privoščim čokolado, tukaj ne gre le za košček, največkrat ta košček pomeni nekaj vrstic. In nikoli ne ostane samo pri enem piškotu zraven kavice. Tega (žal) ne poznam. Da o sladoledu sploh ne govorim. Ena lučka, dve lučki, ...

Ko sem bila mlajša, mi je brat vedno, ko sem si zaželela nekaj sladkega in si s tem seveda tudi postregla, cinično dejal: "A ne bi povrhu dodala še nekaj smetane ali potresla s kakavom?"

Ja, o taki sladkosnedki govorimo. :) In jaz, da se sladkorju odpovem za 40 dni?! To je dosežek, ki mu ni para.

Sladkor, ki je pravzaprav škodljiv in vir praznih kalorij, nadomestim z naravnimi sladili, predvsem z javorjevim sirupom in medom. Javorjev sirup je najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Proizvajajo ga iz soka javorjevih dreves. Sirup vsebuje približno 64% sladkorja, večinoma saharozo in je vir številnih mineralov (kalcij, kalij, mangan, cink, magnezij, ...) in vitaminov B kompleksa. Baje se ga uporablja med postom, saj čisti organizem. Pa še kako res je. :)

Poteka 13 dan moje bitke. Zaenkrat (trkam na les) poteka dobro in so zmage na moji strani. Premagali me nista niti Nodijeva čokoladno-sadna torta niti sladoledna torta, ki sta dobesedno vpili pojej me. Nodi je bil še posebej vztrajen. A sem se vzdržala in svoje brbončice zadovoljila s kosom kruha. Bolje kot nič. :)

Lansko leto smo skupaj s puncami zmagale isto bitko. In ne dvomim, da jo bomo letos tudi. Z močno voljo in željo, se vse da. Tudi zmagati proti sladkorju.

Ne potrebujem sladkorja, imam dovolj sladko življenje. :)

Priznanje: Post varam s kečapom. Brez tega si pice žal ne znam predstavljati. To je pa tudi vse. Častna! :)

Bozic.

Naj tokrat namesto besed, govorijo fotografije ...

foto: Tine Mažgon

Letošnja darilca za najbližje (mandljeve kroglice + misel za leto 2o13)

Smrikca - tradicionalno, družinsko, božično pecivo

Activity - tradicija na božični večer :)

(Razočarana) gospodinja.

Tako sem se počutila ta vikend. Besedo razočarana lahko spregledate, saj sem jo napisala kar tako, klišejsko. Daleč od tega, da bi bila razočarana. Če si brez planov, si težko razočaran. :)

Vikend je bil miren, prijeten in večinoma preživet doma na toplem, medtem, ko je zunaj padal dež in v nedeljo tudi rahel sneg. Zakaj bi zapuščal toplino in varnost doma, če je pa zunaj "sodni dan"! :) Z mano se ne bodo strinjali tekači, ki so v nedeljo premagovali kilometre na 17. Ljubljanskem maratonu - kapo dol vsem! Res.

Zakaj gospodinja? Ker sem v nedeljo zavzela kuhinjo in skuhala eno tako domače kosilo:

Pražen krompir + praženo zelje + klobase (seveda zame zadnji del odpade!) + sladica sočno skutino pecivo

Kosilo je bilo tako okusno, da ni bilo časa za fotografiranje. :)

Ker smo že pri hrani, se lahko pohvalim, da sem med tednom spekla odličen in zdrav pirin kruh. Recept sem dobila tukaj. Priprava je preprosta in hitra, kruh pa odličen!

Ta prava gospodinja, vam pravim! :)

Kuhalnico v roki sta popoldne zamenjali pletilki. :) Ob skodelici kave se je pletenje nečesa iz roza kolumbijske volne pričelo. Kaj bo nastalo? Še ne povem. :)

Rada pletem. Plesti me je, še kot majhno deklico, naučila moja nona. Skupaj (beri: jaz v vlogi pomočnice) sva "naštrikali" veliko  puloverjev, kril, jopic, ... Spomnim se, da sem si, ko sem bila stara približno 10 let, sama spletla vijola kombinezon, s kratkimi rokavi in kratkimi hlačami. Če me vprašate, če sem ga nosila. Ne. :) Bila sem ponosna, da sem ga spletla sama, a praktičen pa žal ni bil. Volna in poletje ... :) Ampak OK, namen je pomemben. :)

Žal se danes z znanjem o pletenju ne morem pohvaliti. Vem za leve in za desne in tu se zgodba kmalu tudi konča. A če gre soditi po včerajšnjem dnevu, ko sem spletla cel klovček volne in povrhu dobila še žulj (!) na prstu, bo potrebno to znanje pridobiti nazaj, saj sem očitno "on fire"! :)

Moja pomočnica :)

Žulj od pletenja (!) na mojem desnem mezinčku :)

Ajina dekica :)

Komad, ki sem ga za vikend večkrat poslušala:

Bolj v nasprotju s počutjem, početjem in delovno storilnostjo, že skoraj ne bi mogel biti ... :) Totalno nasprotje! Ampak je dober in je pasal! :)

http://www.youtube.com/watch?v=H_jzuxM3O8M

Čas zame.

Četrtkovo turobno, sivo popoldne sem spremenila v moje popoldne. Ko sem izvedela, da bom popoldne in del večera preživela sama, sem takoj sprejela odločitev, da si vzamem čas zase. In odločitev je bila pravilna. :) No, saj čisto sama nisem bila. Družbo mi je delala tudi moja mala, bela kepica Aja.

Moje popoldne sem pričela, tako kot se spodobi, s skodelico kave. (Skoraj) vsakodnevni ritual, ko se za nekaj minut umiriš, ustaviš, zadihaš. Paše.

Žal ni šlo brez pospravljanja. Sem pač tak človek, ki se ne morem sprostiti, umiriti in uživati, če je okrog mene vse v "razsulu" (karikiram). Tako da sem najprej pospravila in nato še malo pospravila. :) Ne morem iz svoje kože. :) Ko se je moja "misija" končala, je bila edina pametna odločitev, da se pocrkljam pri Aji na kavču. Odprla sem TV in naletela na film Modra Laguna. Ah, spomini na otroštvo. 

V planu sem imela, da otvorim mojo sezono pletenja, a mi ni uspelo. Bolj me je vleklo v kuhinjo, da pripravim nekaj dobrega, nekaj domačega. Odločila sem se, da spečem polnozrnate piškote. Recept sem dobila v knjigi, ki mi jo je lansko leto kupil moj Tine. Ko sem odprla knjigo, sem najprej naletela na prekrasno posvetilo.

S teboj bom, ko boš drobna peciva prismodila. 
S teboj bom, ko se bova z njimi mastila. 
:)

Zavihala sem rokave (dobesedno) in se lotila peke.

Potrebujemo:

- 175 g polnozrnate moke
- 50 g ovsene moke
- 115 g ohlajenega masla, narezanega na kocke
- 40 g grobega kristalnega sladkorja
- 1 čajna žlička pecilnega praška
- ščepec soli

Pečico ogrejemo na 190 stopinj. V multipraktiku  zmešamo vse sestavine, da nastane čvrsto testo. Stresemo ga na pomokano površino in razvaljamo nekaj milimetrov debelo. Z modelčki nato oblikujemo piškote (pri meni so tako nastali medvedki, srčki, lunce in sončki), ki jih položimo na pekač in pečemo približno 12 minut.

Glede na to, da je Aja prava mala sladkosnedka, sem ji z veseljem ponudila prvi piškot. Rezultat: Ovohavanje. Prestopanje okrog piškota. Dreganje s smrčkom. Umik od piškota.

Hmmm.

Kakorkoli, meni so piškoti dobri. In pika! :)