*pINTEREStki*

Lanterna.

Sredina septembra je bil čas tudi za nas, da smo pomočili rite, nekateri le nogice, v morje, posončili telo in prevetrili duha. Za naš prvi daljši oddih sva izbrala turistično naselje Lanterna na Hrvaškem. Predvsem zaradi dolgih sprehajalnih poti ob morju, same lokacije apartmajev in ne tako dolge poti do tja. Naš morski domek za 10 dni je tako postala hiška Jasna, apartma številka 673.

Na pot smo se podali v soboto po kosilu. In to s tanovim avtom. In ker je tanov avto tako velik in prostoren, seveda nisva šparala s prtljago. Se mi zdi, da smo s seboj vzeli pol stanovanja. Ker smo pač lahko. :) Vožnja je večinoma potekala mirno, le ko je Brina postala lačna nama je to dala jasno vedeti in jasno nama je bilo tudi nekaj kilometrov pred ciljem, da ji je vožnja čisto odveč in bi z njo najraje kar zaključila. A kratek postanek, svež zrak in nepogrešljiva duda, delajo čudeže. Za nekaj časa. Nato se je kmalu spet spomnila, da ji vožnja, kljub čudežni dudi in mojemu animiranju, ni všeč. Tako smo v Lanterno prispeli v poznih popoldanskih urah z jokajočo dojenčico, ki se je v hipu, ko sva jo odrešila lupinice in je zadihala svež morski zrak, pomirila. In dopust se je pričel. :)

Dnevi so potekali ležerno. Kot se za dopustnike spodobi, se nam nikamor ni mudilo in prepuščali smo se toku dneva. Vsak dan smo pozdravili morje, se sprehajali po kamniti potki vzdolž obale, poskušali čimvečkrat nasprotniku zadati pokop v remiju :), štrikali, praznovali Brinino 3. mini svečko in Petrinih kar nekaj svečk :), ... Predvsem pa uživali.

Res smo se imeli lepo in res bi najraje spakirala (mogoče malo manj :)) in odšla nazaj. V hiško Jasno številka 673. 

Zadnje čase.

... besede ne tečejo. 

V osnutkih se sicer svaljkajo

na pol napisane zgodbe, 

katerim je potrebno dodati le še piko na i. 

Nekako ne gre in zato čakajo, 

da tista pika čimprej prileti na i. 

:)