* pINTEREStki *

Planer: Ustvarjam sanjsko leto 2015.

Na Anejino spletno stran sem prišla čisto po naključju. Nekako se mi zdi, da je njena stran in posledično njen čudoviti planer našel mene. :) In me prevzel v trenutku. 

Vsako leto namenim precej časa iskanju primernega planerja, ki me navduši tako z lično zunanjostjo, kot z praktično notranjostjo. Letos sem takega našla že mesec dni preden se stari organizator upokoji. :)

Zakaj je Anejin planer tako poseben?

• Ker ni klasičen planer ampak je pravi delovni zvezek 
• Ker ne vsebuje samo prostorčkov za načrtovanje dneva
• Ker nas nauči, da ni tako pomembno, da do potankosti organiziramo naš dan, pač pa, da je pomembno tudi upočasniti tempo in se zavedati vseh čudovitih stvari, ki se dogajajo okoli nas.

Planer ustvarjam sanjsko leto 2015 vsebuje:

• Globoka miselna vprašanja, kjer postanete sami sebi svoj coach
• Pomagal vam bo raziskati želje
• Vodil vas bo pri učinkovitem postavljanju ciljev 
• Povedal, kako stvari prioritizirati, da boste še hitreje dosegli to, kar želite doseči
• Pomagal vam bo uspešno zaključiti leto.

Planer ima 160 strani in je velik 21 x 14 cm (A5).

Obrazec za naročilo in več informacij o planerju ter avtorici Aneji Štrukelj pa najdete na njeni spletni strani.

Dobrodelni koledar Zavoda PET.

Člani Zavoda PET smo se odločili, da izdamo koledar in v sodelovanju z našim sponzorjem, Studio Marketingom je nastal prvi dobrodelni koledar Zavoda PET za leto 2015.

Koledar vključuje fotografije naših terapevtskih psov in pripravnikov za terapevtske pse - 37 čudovitih fotografij terapevtskih psov z opisi karakterjev naših kužkov krasi resnično lep koledar, ob pogledu na katerega se vam bo zagotovo zarisal nasmeh na obrazu.

Zakaj smo se odločili za to?

Ker se Zavod PET financira zgolj iz letnih prispevkov članov, donacij in sponzorstev, nam vsak evro pomeni zelo veliko, kot zavod pa žal še nimamo možnosti pridobiti statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu in s tem možnosti, da nam namenite del dohodnine. Zato nam izredno veliko pomenijo vaše donacije in brez vas in vaše podpore zagotovo ne bi zmogli opravljati svojega poslanstva v taki meri in tako kvalitetno, kot ga.

V kolikor želite koledar Zavoda PET za leto 2015 imeti tudi pri vas doma ali v vaši pisarni, ali pa ga enostavno podariti komu, nam prosimo pišite na info@zavod-pet.si, kjer že sprejemamo naročila za koledar.

Znesek donacije za posamezen koledar je 10€ + stroški poštnine, lahko pa se dogovorimo tudi za osebni prevzem.

 
V imenu celotne ekipe Zavoda PET se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem za vaše donacije in naročila.

 

Življenje.

Tak čudno je naše življenje,

srečno in hkrati nesrečno,

in kratko je naše življenje

in eno samo za večno.

Dokler smo tu, sta nebo

in zemlja v naši oblasti,

vendar mora drevo

ob sojenem času pasti.

Tak čudno je naše življenje

s svojo mračno zavestjo,

da se pesem konča

v plitvem jarku za cesto,

da se včasih konča,

preden se je začela,

brez zemlje in brez neba

kot roža nedozorela.

Tak čudno je naše življenje,

srečno in hkrati nesrečno,

- o pesem nedokončana -

in eno samo za večno.

(Kajetan Kovič)

Leti, leti ... letalo.

Nikoli si nisem mislila, da se bom kdaj našla v spodnjem zapisu. Prej nasprotno. Da nikoli ne bom premagala strahu in imela možnosti sprehajati se visoko nad oblaki ter opazovati drobnih pikic pod sabo. Da bom celo življenje omejena le na kraje, ki jih lahko obiščem z avtomobilom in bom ena tistih, ki oddaljene kraje obišče le s prstom po zemljevidu. Pa se je dobrega pol leta nazaj vse spremenilo. Pogumno in odločena, da zmorem, sem premagala strah in se podala na nepozabno dogodivščino. In ravno zaradi te dogodivščine, mi zdaj pogled na letalo ogreje srce in vzbudi željo po odkrivanju novih, še neraziskanih krajev.

Še bomo potovali. Ne samo s prstom po zemljevidu. :) 

Berem: Sabina.

Tokrat sem se odločila za knjigo domačega, idrijskega pisatelja Tomaža Kosmača z naslovom Sabina. Kosmo, kot pisatelja imenujejo domačini, je znan po pisanju zgodb ljudi iz obrobja družbe, s katerimi se največkrat druži in to njegovim zgodbam daje pristnost in privlačnost. 

Roman Sabina je pisateljev prvi ljubezenski roman, ki nikakor ni klasičen ljubezenski roman. Po eni strani govori o njegovi življenjski ljubezni do Sabine, ki ga je očarala že v najstniških letih s svojo nadzemeljsko lepoto, in njegovi ljubezni do samskega življenja na drugi. V romanu tako spremljamo zanimivo in nenavadno ljubezensko zgodbo Sabine in Kosmota, ki sta skupaj in hkrati narazen, ki se na trenutke približata, a že v naslednjem oddaljita. Na trenutke se nam lahko glavni akter celo zasmili, saj se njegova nesojena ljubezen ves čas igra z njim, kot mačka z mišjo. A v tej zgodbi se lahko vprašamo, kdo je tu "poraženec". Kosmo, ki je zvesto vdan samskemu življenju in bevandi, ali boginja Sabina, ki nekako ne more brez njegove pozornosti?

S Sabino dolgo nisva imela stikov, nato sem ji v pijanosti na FB-ju omenil, da jo pogrešam, a da bi sebe pogrešal še bolj. Takoj je priletelo: Si me imel sploh kdaj resnično rad? Odvrnil sem: Najraje sem (bil) sam. Odpisala je: Lepo, da priznaš. 

Zdelo se je, da je pri volji za razpredanje, zato sem se lotil obširnega pisma, v katerem sem navajal, da sem jo imel za pravljično osebo, muzo, in v transu plaval po nebeških planjavah, čeprav si je prejkone želela čisto običajne ljubezni, ne oboževanja, česar pa jaz ne morem dati, ker podzavestno bežim od dvojine in realnega sveta. Pritisnil sem tipko "pošlji", vendar funkcija ni delovala. Postopek sem ponavljal do onemoglosti in šele po krepčilnem spancu ugotovil, v katerem grmi tiči zajec. Odgovor je bil sila preprost. Sabina me je zbrisala s Facebooka.

Aja.

Od Aje se lahko ogromno naučim.

O zvestobi in ljubezni.

O popolni nesebičnosti. 

Kot tudi o odgovornosti in skrbnosti.

Zdi se mi, da je Aja na svetu zato,

da nam podarja srečo. 

Da nas uči in spodbuja, da smo prijazni.

In da je včasih povsem dovolj,

če cel dan ne počneš prav ničesar. :)

Lepota brez nečimrnosti. 

Moč brez predrznosti.

Pogum brez popadljivosti.

In vse človekove vrline

brez njegovih pregreh.

To je Aja. Moja sreča. In moja zmeda. :)

♡

Drži.

* pINTEREStki *

Nedeljsko kosilo v naravi.

Pod toplim jesenskim soncem in v objemu travnih bilk. Grška solata, domač jabolčnik in Vojskarska planota. Ni potrebno veliko za lepo nedeljo. :) 

Don't wait for the perfect moment,

take the moment and make it perfect.

(Unknown)

Hvaležnost.

Gratitude makes sense of our past,

brings peace for today

and creates a vision for tomorrow.

(M. Beattie)

 ♡ ♡ ♡

4. oktober - Svetovni dan živali.

Naša prva dolžnost do naših skromnih bratov (živali) je, da jim ne škodujemo, a samo to ni dovolj.

 Imamo pomembnejšo nalogo - da jim nudimo pomoč, kadarkoli jo potrebujejo.

Sv. Frančišek Asiški (1181 - 1226)

Na srečanju ekologov v Firencah so leta 1931 kot način osveščanja o ogroženih vrstah živali podprli idejo o vsakoletnem svetovnem dnevu živali in za datum izbrali 4. oktober, dan Sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali. Ali je zavoljo vpeljave tega datuma od takrat izumrlo manj živalskih vrst, kot bi jih sicer, ne vemo. Trgovina s krznom, lov za zabavo, zavoljo oklov, plavuti, jezikov ali drugih delov teles, krčenje življenjskega okolja in onesnaženje so od tedaj veliko vrst potisnili na ali čez rob izumrtja. Ocenjujejo da, vključno z žuželkami, vsako leto izumre vsaj 10.000 živalskih vrst, kar je nekaj tisočkrat toliko, kot bi jih izumrlo brez človeškega vpliva. Hkrati pa človek polni hleve s stotinami milijard nenaravno križanih živali, da bi potešil svoj krvavi pohlep po mesu in mleku, ki ju povprečen prebivalec razvitih držav letno konzumira 80 kilogramov in 200 litrov. Poleg gorja, ki ga to povzroča živalim, je živinorejska industrija največja svetovna proizvodnica toplogrednih plinov, izredna potrošnica žita, soje, vode, drugih virov in prostora ter onesnaževalka zemlje in voda. Zavoljo bolezni, ki si jih s tem povzročamo in zavoljo kozmetične industrije, v laboratorijih neizrekljivo mučimo milijone živali.

Svetovni dan živali je iz dneva spomina na ogrožene vrste sčasoma prerasel v dan spomina in spoštovanja do vseh živali in ljudje ga v različnih oblikah zaznamujejo širom sveta. Še vedno pa je naše pojmovanje živali kalno. Namesto da bi prenehali izžemati naravo in naše sozemljane, menimo, da lahko naravo "uravnavamo", z živalmi pa "upravljamo". Z izjemo redkih štirinožnih izbrancev, po večini psov in mačk, s sozemljani ravnamo kot s potrošnim materialom, vključno s psi in mačkami pa so živali naša lastnina. Lahko jih kupujemo in prodajamo kakor kos pohištva ali kuhinjski lonec. Le redko se vprašamo po smiselnosti, pravičnosti in pravilnosti našega ravnanja.

To kako gledamo na otroke in katere vrednote želimo krepiti pri njih, je eno redkih ogledal, ki nam pokažejo, da s sliko sveta, nekaj ni v redu. Ko nas otroci vprašajo, od kod pride meso, kako nastane usnje ali zakaj ima krava mleko, pogosto ugotovimo, da tega še sami prav dobro ne vemo, če pa že, svoj odgovor izkrivimo in zamaskiramo do neprepoznavnosti. Mar naj jim razložimo, da ima krava kakor vsaka druga samica sesalcev, mleko le kadar ima naraščaj? Da ji od rane mladosti vsako leto v zadnjično odprtino do ramena potisnejo roko, s katero skozi črevo naravnajo maternični vrat in ji skozi vaginalno odprtino vstavijo instrument za umetno oplojevanje? Da potem pijemo mleko, namenjeno njenemu teličku, ki konča kot meso na naših krožnikih, prav tako kot njegova mati, ko se njeno telo izčrpa in ni več donosno?

Zakaj dovoljujemo, da se dogajajo stvari, ki jim z vsem srcem nasprotujemo - posilstvo, kraja otrok, odvzem svobode, mučenje, umor? Zakaj se prepričujemo, da je to naravno, da tako pač je ali da ne moremo spremeniti svojih navad? Zakaj se nam v želodcu naredi vozel, če pomislimo, da bi se kaj takega zgodilo našemu psu ali celo neznanemu človeku, dovoljujemo pa, da se to dogaja pujsom, kravam in drugim živalim, ki prav tako čutijo, čustvujejo in se zavedajo? Zakaj otroke vodimo na predstave z delfini ali tjulnji, jih prepričujemo, da je to, kar vidijo, naravno, in jih, izlet za izletom, obrok za obrokom, učimo, da so nekatere živali za ljubkovanje, druge pa za izkoriščanje?

Ko se ob svetovnem dnevu živali raznežimo ob slikah ljubkih mladičkov, se torej zazrimo v nam najbližjo žival - vase, in se vprašajmo o naših vsakdanjih navadah, izbirah in odločitvah. Ali se nekdo, ki eno žival (na primer svojega psa) ljubkuje, z drugo pa zabada vilice v drugo žival, resnično lahko okliče za ljubitelja živali? 

Razširimo torej svojo ljubezen tudi na tiste živali, katerih ne poznamo po imenu in nikoli nismo uzrli njihovih oči - spomin nanje so le njihovi predelani posmrtni ostanki na policah trgovin. Poskrbimo, da s svojim denarjem ne plačujemo smrti, temveč podpiramo okolju, ljudem in živalim prijazno industrijo.

Jaz sem izbrala s srcem in izbrati s srcem je lažje, kot bi si morda mislili.

~ Povzeto po Veganski iniciativi

* pINTEREStki *