četrtek, 22. maj 2014

Dogodivsine v Britanski Kolumbiji st. 1

Ce ste prebrali nase dogodivscine iz Alberte in ste nam bili "nevoscljivi", nam boste sedaj le se bolj. :) Ravno sem prisla namrec iz jakuzzija, v nasi privat beach hisi, vsa odpocita, sproscena in pripravljena, da vas seznanim z nasimi novimi dogodivscinami. :)

Torej, v nedeljo pozno dopoldne smo zapustili Lake Loiuse in se podali proti Kelowni. Da nasa 6 urna voznja ne bi bila prevec dolgocasna in prenaporna, sta nas ze kmalu po odhodu iz turistom prijaznega mesta, pozdravila dva medvedja mladicka. Igrivo sta se podila po hribu, sprosceno tekala in radovedno pogledovala proti nam. Nimam besed, s katerimi bi lahko opisala ta enkraten dogodek. Nepozabno.



Skozi mesto Golden smo se le zapeljali in pot nadaljevali v Revelstoke. Tam smo se ustavili za obisk zelezniskega muzeja, katerega sta obiskala clana moskega dela ekipe ter obisk trgovinic, za potesitev  radovednosti potrosniske kanadske ponudbe, za zenski del ekipe. S "polnimi" vreckami in polnimi glavami znanja smo pot nadaljevali skozi Vernon. Predno smo prispeli do nase koncne destinacije za ta dan, Kelowni, smo si ob poti vzeli cas se za malico.


Nas dom za dva dni je tokrat postal Kelowna International hostel. Moram priznati, da smo bili ob prihodu v hostel, malce razocarani. Prejsnji, skoraj hotelski hostel, je zamenjal majhnen, studentskemu domu podoben hostel. Sobo smo si delili s studentom Rossom, ponovno plezali na pograde in prej prostorno kuhinjo je zamenjala majhna, utesnjena kuhinja. Ampak, ker smo vsi prilagodljivi in niti malo fini, smo kmalu hostel vzeli za svojega in se kar hitro udomacili. Hitra, dobesedno instant vecerja (instant spageti iz vrecke - njami :)) in spat.

Kelowna International Hostel
Jutra nam hitro zbezijo in najveckrat se sele pozno dopoldne odpravimo raziskovat okolico. Tokrat smo se odlocili, da dan prezivimo bolj lezerno in obiscemo eno od jezer, ki jih ponuja vinorodna in vedno aktivna Kelowna. Ko smo prispeli v park, ki ga je obkrozalo veliko jezero, naju je s Tinetom toplo majsko sonce tako zelo utrudilo, da sva na roza Hello Kitty brisaci (pred vecnim slovesom, jo je v Edmontonu, ko smo se odpovedovali nepotrebni prtljagi, resila Anica :)) najprej malo zadremala, ostali del ekipe pa je lep dan izkoristil za sprehod po okolici jezera. Ko smo bili vsi prisotni in prisebni smo si v parku pripravili se okusno, improvizoricno kosilo, njoke z paradiznikovo omako. Smeha ob pripravi kosila ni manjkalo. :)



Po kosilu in kavi Barcaffe v parku, smo se odlocili, da si pred spanjem se malo, res malo (skoraj celotno pot smo prevozili z avtom) razmigamo telo in duha. Odpravili smo se na hrib Knox Mountain, iz katerega je precudovit razgled nad celotnim mestom in jezeri. Hiter fotosut in pot pod noge oz. za volan in nazaj v nas trenutni dom. Tam smo se dobili se z bivsim Tinetovim sodelavcem Philom in njegovo punco Caroline, ki prav tako potujeta po Kanadi. Nekaj anglesko, nemsko, slovenskega pogovora, pecena koruza in polnocno plezanje na pograd.

Kelowna


Knox Mountain


Phil & Caroline
Nasi plani, da ze zarano odidemo proti Vancouvru so se podrli, saj smo se, tako kot vsak dan, dobesedno zataknili na zajtrku, pri pakiranju in splosnem "meckanju". Ampak ok, saj smo na dopustu, kjer hitenje in pogledi na uro, niso zazeljeni. :) Tako smo dokaj pozno zapustili Kelowno in se podali  na voznjo dolgo dobrih 5 ur, proti Vancouvru. Vmesna postojanka je bilo mesto Hope, kjer smo nase brboncice razvajali z okusnim sendvicem iz Subwaya ter krofi in kavo iz Tima Hortonsa.



V Vancouver smo prispeli v poznih popoldanskih urah in ker smo imeli do zadnjega trajekta, ki je odplul ob 21:30 se nekaj casa, smo se na Tinetovo zeljo, sprehodili na hrib iz katerega je razgled na celoten Deep Cove. In hvalezni smo mu, da nas je gnal v hrib, skozi "tropski gozd", saj je bil razgled na vrhu enkraten. V daljavi mesto Vancouver, spodaj pa se je razprostiral pogled na zaliv, v katerega se zajeda Pacifik.



Se preden smo se dobro razgledali, ze smo hiteli po hribu navzdol, saj se nam je mudilo na zadnji trajekt za Vancouver Island, v mesto Nanaimo. Med voznjo na trajektu, ki je trajala slabi 2 uri, smo se vsi zabavali po svoje. Mami s petjem in plesom, Mirko s fotografiranjem, Tine na igralnih avtomatih (voznja s crazy taxijem :)), jaz pa sem pozorno poslusala usluzbenko na trajektu, ki mi je z umirjenim in pocasnim glasom razlagala kako se oblece resilni jopic. Imeli smo namrec to "sreco", da je ravno takrat na trajektu potekala resevalna vaja v primeru kakrsnekoli nesrece in so vsi zaposleni, od kapitana do cistilke, letali po trajektu gor in dol. Ker sem bolj panicne narave, sem malo dvomila, da gre le za simulacijo in sem s strahom opazovala dogajanje in pozorno sledila navodilom usluzbenke. Ena in edina. Vsi ostali se se zmenili niso za dogajanje. :) Ocitno je prijazna usluzbenka opazila strah in negotovost v mojih oceh in je zato pristopila do mene in mi s pocasnim in umirjenim glasom potrdila, da gre le za vajo. Odlicno je opravila svojo nalogo in dosegla svoj namen. Pomirjena sem se usedla k ostali ekipi in cakala na pristanek.




V poznih vecernih urah smo prispeli na Vancouver Island, v mesto Nanaimo. Prespali smo v prijetnem hostlu Painted Turtle. Zjutraj, preden smo pot nadaljevali v Ucluelet, smo v hostlu odigrali se partijo namiznega nogometa. S smehom in vzkliki ob zadetem ali prejetem golom, smo najbrz prebudili kaksnega se specega gosta. :)








Na poti v Ucluelet smo se ustavili se v parku MacMillan Provincial Park in si ogledali mogocne smreke in cedre. Dobro uro dolg sprehod po parku, smo zapustili napolnjeni z energijo narave in pripravljeni na voznjo do nase tridnevne postojanke, Big beach house v Uclueletu. Na poti tja smo se ustavili se v trgovini No Frills, ki se steje za eno izmed cenejsih trgovin s hrano v Kanadi in se dodobra oborozili. Zaradi prostorske stiske v avtu je vsak dobil svojo skatlo s hrano kar na noge. :)

MacMillan Provincial park
 



V nasem trenutnem domu pa je tako lepo, da bi najraje ustavila cas. Hisa je velika, svetla in prostorna. Vsak ima svojo sobo, s Tinetom imava celo lastno kopalnico, velika kuhinja z vsemi pripomocki, dnevna soba s pametnim tvjem in ogromna terasa z jakuzzijem. Ves ta luksuz samo za nas, za 3 dni. Hvalezni in veseli smo za to. In vso to sreco posiljamo tudi vam v Slovenijo. :)

Big Beach House
Fotografije: Mirko Mazgon, Tine Mazgon

4 komentarji:

  1. Super! Vidm de ste pršl da tiste težko pričakovane hiške :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Spet sm se nasmejala :) Uglavnem, kot si rekla, še bel sma fovš! :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Lepo je,da se imaste fajn,nobena naglca na dopustu ni dobra,posebno zjutraj.Uživajte kar se da L.P. Tilka in Zdravko

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala vsem za komentarje in pozdrav iz Victorie! :)

    OdgovoriIzbriši

Nov komentar? Juhuhu! Hvala! :)