Žana.

Žana, 19. dan

ENA SAMA LJUBEZEN

(T. Pavček)

Prišla je, bolj žalostna kot vesela,
na ta svet, da bi pela.
Prišla je polna upov in praznih rok
na poletni praznik otrok.
Prišla je majhna, drobcena, uboga
in zatrobila v srebrni rog.
In pesem ne žalostna, a čudno mila
se je čez svet potočila,
da so prisluhnile v gozdu ptice
in vztrepetale bajalice,
da so se odtajale hude zmrzali
na strmi previsni skali,
da so obstali hrasti in bori
med hojo po temni gori
in so ljudje, začudeni, vsak po svoje
ugibali, kdo neki to poje.
Ona pa je rekla samo: To ni pesem,
to je ena sama ljubezen.