Srečka nosečka: Darinka.

V petek popoldne, na tih deževen dan, sem v svoj objektiv lovila spomine za bodočo, prelepo mamico Darinko. Darinka je oseba z zlatim srcem in bistrim umom. :) Je prijazna, nežna, čuteča in je moja najboljša prijateljica. Vem, da sem to besedno zvezo že uporabila pri Srečki nosečki Urški, ampak jaz imam to srečo, da imam kar dve najboljši prijateljici. Vsaka posebna in vsaka enkratna in edinstvena.

♡ ♡ ♡

Pred pričetkom fotografiranja sva ob skodelici kave še malce poklepetali, nato pa preuredili najino spalnico v fotografski studio. :) Glede na to, da je bil dan deževen in po svoje turoben, sem za boljše in prijetnejše vzdušje prižgala svečke ter na računalniku poiskala situaciji primerno glasbo. Z globokim in umirjenim glasom je Nick Cave ustvaril posebno, intimno vzdušje.

Darinka je prelepa in njena milina kar sije iz oči. Sploh kadar nežno pogleda in materinsko poboža svoj trebušček. 

 

Pomembne stvari v življenju:

voda, hrana, zavetišče, ljubezen in prijatelj. 

(L. MacFarlane)

Hvala, ker si moja prijateljica in s tem pomembna oseba v mojem življenju. *

Vrtičkanje.

V soboto sva z mami prvič letos vrtičkali. Pod budnim očesom Aje sva posejali semena Zmagine domače solate, zasadili prav tako domačo solato, ki jo je pridelala soseda Silva ter posejali radič. Prostor sva pustili še za korenček, peteršilj, bučke, paprike, paradižnike, ... Vse to pride na vrsto malce kasneje, ko bo topleje. Okrog vrta sva potresli še z domačimi semeni rož žametnic (po domače "smrdljivk"), ki naj bi odganjale vse nepridiprave obiskovalce vrta.

Z delom sva zaključili ravno pravi čas, saj je kasneje pričelo deževati. Ravno pravi čas za naju in za na novo posejano zelenjavo.

Vreme ima večji pomen, če imaš vrt. 

Nič ni lepšega kot prisluhniti dežju in razmišljati, kako pronica v zemljo okoli vaše solate.

(Mercelene Cox)

Pripravljena si.

... je rekel in mi zaželel srečno pot. 

Ne pozabi na Nerudovo pesem, prepusti se trenutku in preprosto uživaj. Vse bo dobro. 

Hvala za vse. Iz srca.

* pINTEREStki *

Berem: Ti povem še eno zgodbo?

Bucay me je ponovno navdušil. Z zgodbami za vsakega človeka, v vsakem trenutku njegovega življenja. 

  Zaljubljena gosenica

Nekoč je živela gosenica, ki se je zaljubila v cvet. Seveda je bila to nemogoča ljubezen, ampak cveta ni nameravala zapeljati ali hoditi z njim, niti govoriti mu ni hotela o ljubezni. Sanjala je le o tem, da bi prišla do njega in mu dala poljub. En sam poljub. Vsako jutro in vsako popoldne je gosenica gledala svojega ljubega, ki je bil čedalje višji, čedalje bolj oddaljen. Vsako noč se ji je sanjalo, da je končno prišla do njega in ga poljubila.

Nekega dne je mala gosenica sklenila, da tako ne gre več naprej, da ne more vsako noč sanjati o cvetu in ničesar storiti, da bi sanje uresničila. Pogumno je oznanila prijateljem, hroščem, mravljam in deževnikom, da bo splezala po steblu cveta in ga poljubila. Vsi so se strinjali, da se ji je zmešalo, in večina jo je poskusila odvrniti od tega, a vse zaman. Gosenica se je splazila do stebla in začela plezati po njem. Plezala je vse jutro in vse popoldne, in ko je sonce zašlo, je bila hudo izčrpana. "Oklenila se bom stebla in tako prenočila", si je mislila, "jutri pa bom zlezla naprej. Danes sem že bliže kot včeraj," je pomislila, čeprav je preplezala le 10 centimetrov, cvet pa je bil visok več kot poldrugi meter. Najhuje pa je bilo to, da je med spanjem njeno spolzko, vlažno telo zdrsnilo po steblu navzdol in se je naslednje jutro zbudila tam, kjer je prejšnji dan začela svoj vzpon. Pogledala je gor in si rekla, da se bo pač morala dvojno potruditi in se zvečer bolje oprijeti. Vendar jo dobri nameni niso pripeljali nikamor. Vsak dan je plezala in vsako noč zdrsnila nazaj na tla. Ampak vsako noč je, medtem ko je nevede drsela navzdol, še vedno sanjala o poljubu, ki si ga je želela. Prijatelji so jo nagovarjali, naj opusti sanje ali vsaj sanja kaj drugega, ona pa se je upravičeno zagovarjala, češ da sanj v spanju ne more spremeniti, če pa bi se sanjam kar odrekla, ne bi bila več ona sama. 

Tako je šlo naprej še nekaj dni, potem pa, neke noči ... Neke noči se je gosenici tako živo sanjalo o roži, da so se njene sanje spremenile v krila in naslednje jutro se je zbudila kot metulj, vzletela je k cvetu in ga poljubila.

Anže.

Srečka nosečka Urška, je danes postala mamica malemu princu Anžetu.

Dobrodošel Anže. ♡

Srečka nosečka: Urška.

Je moja najboljša prijateljica in je srečka nosečka. Drugič. :) Je čudovita oseba. Skrbna in ljubeča mama ter krasna prijateljica. Taka, ki je z mano v dobrem in slabem že od otroških dni, ki ve za moje najglobje skrivnosti in najtemnejše strahove. Me razume, posluša, podpira in sprejema. Vedno.

 

 

 

 

Ko sem ji rekla, naj poskuša napihniti navidezni balon, so nastale spodnje fotografije. Niti malo ostre, ker so se mi od smeha tresle roke, Urški pa trebušček. :) Niso popolne, so pa popoln spomin na zabavno fotografiranje.

 

 Zavpij in vsi te bodo slišali.

Zašepetaj in slišali te bodo tisti najbližji.

Molči in tvoj najboljši prijatelj bo slišal,

kaj si povedal.

(L. Macfarlane)

Hvala, ker me slišiš tudi kadar molčim. *

Sobotni večer.

3 punce iz "Krokodilje" klape.
2 božanski pici.
1 izjemno prijeten in sproščen večer.
1/2 ležernega nedeljskega dneva.

Lepo je bilo.

Hvala vama za družbo in za gretje osamljene polovice postelje. :)

 How did it happen that three such smart women 

have nothing to talk about but boyfriends?

(Miranda Hobbes)

:)

Verjamem v dobro.

Vedno.

Poglejte si čudovit filmček (pravzaprav gre za neko tajsko reklamo), ob katerem ne boste ostali ravnodušni. Klik.

Verjamem v to, da se dobro z dobrim vrača. Da z majhnimi pozitivnimi spremembami lahko spreminjamo svet na bolje. Da kar sejemo, to žanjemo. Čeprav se včasih ne zdi tako, se dobrota vedno povrne. Lahko z zamudo, a je poplačana. Vedno.

Na tem mestu mi lahko vrnete z znanim slovenskim pregovorom Dobrota je sirota. Ni sirota, če delamo v skladu s svojimi vrednotami in načeli, poslušamo svoje srce ter znamo poskrbeti zase, ne da bi s tem oškodovali druge. Saj poznate tisto, na padajočem letalu moramo najprej sebi natakniti masko, da bomo lahko pomagali drugim. 

Pozitivna naravnanost, nasmeh neznancu in prijazna beseda delata čudeže. In občutek, da si nekomu pomagal, pa čeprav z malenkostjo, mu polepšal dan z nasmehom, ga osrečil z majhno pozornostjo, je neprecenljiv. Tako malo je treba za lepši svet. Res. 

Zaradi dobrote ne bomo obogateli, niti ne bomo postali slavni. Bogateli bomo v srcu. In to je najpomembnejše.

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.

Spominčki.

:)

7.2.2013

Dan za spremembe #4.

V soboto, 5. aprila 2014 se bo v Idriji na pobudo Slovenske filantropije in organizatorke Dneva za spremembe v Idriji, Monike Rijavec zopet odvil Dan za spremembe - Podaj naprej za idrijske gasilce.

Prostovoljci smo se letos odločili, da izvedemo konkretno akcijo, s katero bomo dopoldan očistili pot po starem Strugu od Kobile do Fežnarja, ob 18. uri pa v dvorani Gimnazije Jurija Vege izvedli dobrodelno prireditev - Podaj naprej za idrijske gasilce, ki so se letos resnično izkazali kot največji junaki v vremenski ujmi, ki nas je dosegla. Na sami prireditvi, na kateri bodo nastopile idrijske glasbene skupine (Žiga Lakner, Vokalna skupina MC Idrija, Banditi, ...), športniki in plesalci (Karate klub Idrija, Plesni klub Idrija), bomo določene gasilce tudi predstavili širši publiki, saj si zaslužijo vso priznanje. 

Vstopnine ne bo, boste pa lahko v zameno za donacijo 5€ prejeli čudovito knjižico Gasilec Jaka, ki je nastala izpod peresa in barv idrijske prostovoljne gasilke Katjuše Pavšič ob 120-letnici PGD Idrija.

Pridružite se nam v soboto, 5. aprila 2014 na čistilni akciji ali zvečer ob 18. uri na dobrodelni prireditvi v dvorani Gimnazije Jurija Vege v Idriji in nam skupaj s prostovoljci Dneva za spremembe pomagajte zbrati sredstva za idrijske gasilce. 

Se vidimo! :)

*****

Dan za spremembe organizira Slovenska filantropija v sodelovanju s številnimi organizacijami in posamezniki po celi Sloveniji, letos že petič. Idrija je trenutno edino mesto v Sloveniji, kjer smo lani ta dan izvedli kar trikrat in skupaj zbrali skoraj 5.000€, ogromno oblek, obutve, knjig, priročnikov in ostalih pripomočkov, ki so jih potrebovali socialno ogroženi posamezniki. Pomagali smo otrokom iz socialno ogroženih družin, da so se lahko udeležili šole v naravi, poskrbeli, da so bili vsi otroci deležni šolske prehrane ter z donacijo pomagali starostnikom iz Doma upokojencev Idrija - enota Marof. 

En tak dan.

En tak fajn dan. Ko se zbudiš, ko se pač zbudiš. Ko nimaš začrtanega nobenega plana, nobenih opravil, nobenih skrbi. En tak dan, da ko pogledaš v nebo, vidiš to.

En tak dan, ki ga začneš v miru, brez hitenja, z veliko skodelico kave in odličnim zajtrkom. Ko še v pižami, le na pol pospraviš posteljo, pomiješ posodo in se prav počasi oblečeš in urediš. Spregledaš kupčke prahu v kotih in na policah ter se raje odpraviš na sonček na sprehod. Z vrvico v roki, ki ima na koncu največji beli zaklad. 

En tak dan, ko srečaš veliko nasmejanih ljudi, ki se jim nikamor ne mudi. Ki si vzamejo čas za kosilo v parku, za dolg sprehod s psom, za igranje z otroki, za klepet s prijateljem.

En tak dan, ki ga začneš in končaš v dobri družbi. In dan, ko si neizmerno hvaležen, da si v srcu čutil mir in zadovoljstvo, se svobodno prepustil toku dneva in preprosto užival. Ker lahko. 

Materinski dan.

Za najboljšo mami na svetu dostava domačega kosila v službo, šopek vrtnic in doma izdelana čestitka. :)

Vsaka mama je prava mama,

dana za srečo in na veselje.

Prava. In ena sama.
Za vse življenje.

(T. Pavček)

Petkov tekaški trening.

Včeraj sva z Ajo uspešno opravili 7. tekaški trening Pod Gričem.
3 minute teka, 2 minuti hoje, 10 ponovitev.

Fajn je blo. Tamala me je nesla za šalo. :)

* pINTEREStki *

V Staje.

Če se že v soboto vse naredi,
kar na spisku opravil ti že nekaj časa visi,
si v nedeljo lahko povsem brez skrbi.

:)

In tako sem se brez skrbi, saj so okna pomita, stanovanje pospravljeno in posesano in avto je po dolgem času spet čist in dišeč, skupaj z mami in Ajo odpravila v Staje. Aja obožuje take mini pohode, saj lahko sproščeno, brez nadležne vrvice, teka gor in dol.

Za takega malega psa, ima ogromno energije in kondicije. Ko smo prišli nazaj "v dolino", v primerjavi z nama, ni bila niti malo utrujena. Imela je dovolj energije še za igro z Astorjem, njenim pasjim prijateljem. Martinčkanje na toplem spomladanskem soncu ji je očitno napolnilo baterije. :) Meni pa tudi, saj bo teden ponovno dolg in naporen. Ampak sončen. To je pomembno. :) Preživite ga lepo.

Kako raste pomlad.

Najprej je majhna cvetlica -

jarica in vetrnica,

prvi zvonček tako bel,

kot da sneg bi zacvetel.

Potlej teloh v srajčki jase

kar čez noč čarobno zrase

in za njim še tulipan

se razcvita nasmejan.

V gaju zažgolijo ptice,

vrnejo se lastovice

in pomlad veselo vzklika:

"Sonce, zdaj sem že velika!"

(Bina Štampe Žmavc)

Korak št. 1.

... Narejen.

Korak št. 2 pride na vrsto 10.5.2014. :)

Ponosna nase, kljub polnim spodnjim hlačkam. ;)

Post #3 in prvi pretečeni kilometri.

Se spomnite te objave? No, letos ni nič drugače in ponovno sem se za 40 dni poslovila od sladkorja. Poteka 5. dan tega težkega, nič kaj prijaznega obdobja, za take sladokusce kot sem jaz. V službi, za malico ne pojem več nobenega slastnega peciva iz bližnje pekarne, pri kavi si ne postrežem več s čokoladnimi piškoti, zvečer pred televizijo si ne privoščim več kepico ali dve sladoleda, ... Ja, taka sladkosnedka sem. :)

V teh petih dneh sem se odpovedala že trem zelo okusnim tortam (po informacijah ostalih, ki imajo to srečo, da lahko uživajo v teh sladkih pregrehah) in še kar nekaterim se bom morala. Poleg tort je bilo tukaj še ogromno drugih sladic, ki so običajno postrežene na rojstnodnevnih zabavah. Tako smo včeraj s prijateljicami namesto po sladkem, vse pregrehe vrednem pecivu, posegle po kislih kumaricah. Sladica - kumara, skoraj eno in isto. :) Torej, če potegnem črto, je pred mano eno tako res lepo, prijetno obdobje. :)

Ker pa sam post ni dovolj, sem se vključila še v Anitin program Tek za začetnike. Ker sem pač tak športen tip človeka in ker res zelo rada tečem. Not! Niti približno nisem za šport in niti približno ne maram teči. Ampak, ker je res že skrajni čas, da pričnem malo gibati in ker je program res namenjen začetnikom, sem si rekla, zakaj pa ne. Zgubit nimam kaj, pridobim pa lahko veliko. Razgibano telo, druženje z ostalimi sotekačicami, mogoče kakšno kilo manj (upam :)), več energije in mogoče na koncu tek celo vzljubim. Za mano je prvi trening in moram reči, da sem navdušena. Ko smo zaključile s treningom, sem bila izredno ponosna nase in na pretečenih 12 minut (!) teka. Nisem bila preveč utrujena in bi lahko pretekla še kakšno minuto in tudi musklfibra nisem imela. Kar je super, da se brez bolečin v nogah lahko veselim jutrišnjega teka. :)