Rekel mi je: Pojdi z menoj v toplice. V bistvu sem to jaz rekla Tinetu. :) In sva šla. Kam? Tam kjer je lepo, tam kjer nas skoraj že poznajo. :) V terme Olimia, v wellness Orhidelia. V superlativih sem o tem wellnessu govorila že v tej objavi. Da sva se imela ohinsplohmegasuperfajn ne bom niti zgubljala besed, raje vam bom predstavila knjigo, ki mi jo je uspelo prebrati med pavzico od kopanja in savnanja (jp, tokrat sem se tudi savnala). :)
V knjigi Kje je moj sir nastopajo 4 osebice - 2 miški, Hitri in Brzi ter 2 človečka, Hmko in Hohko. Te osebice vsak dan tekajo po Labirintu ter iščejo svoj sir. Na začetku je sira na pretek in ga je dovolj za vse, a kmalu sira zmanjka. Ker je vsak od njih edinstven, drugačen, se na spremembe in na dejstvo, da sira ni več, različno odzove. In tu se iskanja sira prične. Vsak drugače.
Zgodba govori o spremembah, ki so popolnoma naravne, saj nič v življenju ne ostaja enako, vse se spreminja. Odvisno je od nas, kako se bomo na spremembe odzvali. Bomo reagirali kot Hmko in Hohko, ki sta se spremembe ustrašila in se nanjo odzvala negativno. Ali bomo takoj pričeli iskati "nov sir", kot Vohko in Brzi. Te štiri osebice na nek način predstavljajo naše osebnostne lastnosti. Labirint predstavlja življenje, sir pa nekakšno nagrado, ki si jo zaslužimo s tem, ko poslušamo samega sebe, se sprememb ne ustrašimo in nanje gledamo pozitivno.
Knjiga ne vsiljuje pravilnega razmišljanja, ampak nas spodbudi, da pričnemo razmišljati o svojem življenju in spremembah v njem.
Priporočam v branje!
Življenje ni raven in enostaven hodnik,
po katerem potujemo svobodno in nemoteno,
temveč je labirint poti,
med katerimi moramo, izgubljeni in zmedeni
ter tu in tam zadržani v slepi ulici,
najti svojo pot.
Toda vedno, če le imamo vero,
se nam bodo odprla vrata,
morda ne tista, na katera
bi mi sami pomislili,
a tista, ki se bodo na koncu
izkazala za prava.
(A.J. Cronin)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Nov komentar? Juhuhu! Hvala! :)