Skozi gozd je šla jesen.
Njeni čeveljci so zlati
in njen plašček je meglen,
ko ob jutrih mora vstati.
Koder gre, lahno šušti,
v gozdu zadehte ciklame
zlato listje se spusti
kot metulj na tvoje rame.
Rdeč kot ogenj ruj žari
ob napol zarasli poti,
šopek dalij zacveti
v tihi, žalostni lepoti.
(Bina Štampe Žmavc)
Lepo.
OdgovoriIzbriši